{"id":255,"date":"2018-04-23T09:07:28","date_gmt":"2018-04-23T09:07:28","guid":{"rendered":"http:\/\/ceu.ijs.si\/izpusti-co2-tgp-na-enoto-elektricne-energije\/"},"modified":"2025-12-01T13:55:36","modified_gmt":"2025-12-01T13:55:36","slug":"izpusti-co2-tgp-na-enoto-elektricne-energije","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/ceu.ijs.si\/en\/izpusti-co2-tgp-na-enoto-elektricne-energije\/","title":{"rendered":"Izpusti CO2\/TGP na enoto elektri\u010dne energije in daljinske toplote"},"content":{"rendered":"<p>Izpuste CO2 oz. TGP na enoto elektri\u010dne energije se lahko definira na ve\u010d razli\u010dnih na\u010dinov. Prvi je, da se upo\u0161teva celotna proizvodnja elektri\u010dne energije v dr\u017eavi, drugi pa je, da se upo\u0161teva samo proizvodnjo elektri\u010dne energije, ki jo zmanj\u0161ujemo oz. nadome\u0161\u010damo &#8211; t.i. marginalne vire. V Sloveniji je to premog. V slovenskih strate\u0161kih dokumentih (Operativni program zmanj\u0161evanja emisij toplogrednih plinov OP TGP-2020, Akcijski na\u010drt za energetsko u\u010dinkovitost, Akcijski na\u010drt za obnovljive vire energije) ter tudi v metodah za dolo\u010danje prihrankov energije (<span id=\"citatStrokAnali\">Pravilnik o metodah za dolo\u010danje prihrankov energije (Uradni list RS, \u0161t. <a title=\"Pravilnik o metodah za dolo\u010danje prihrankov energije\" href=\"http:\/\/www.uradni-list.si\/1\/objava.jsp?sop=2021-01-1155\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">57\/21<\/a>)<\/span>) se za emisijski faktor za elektri\u010dno energijo uporablja faktor izra\u010dunan na prvi na\u010din.<\/p>\n<p>Z obveznostjo izra\u010duna oglji\u010dnega odtisa se je pojavila potreba podjetij po emisijskih faktorjih za elektri\u010dno energijo in toploto skladnih z metodologijo GHG protokola. GHG protokol omogo\u010da uporabo dveh pristopov, lokacijskega in tr\u017enega. Pri lokacijskem pristopu se lahko uporabi povpre\u010dni nacionalni emisijski faktor v Sloveniji. Hierarhija uporabljenega emisijskega faktorja dolo\u010dena v protokolu na prvo mesto postavlja regionalni od podnacionalni emisijski faktor in na drugo mesto nacionalni emisijski faktor (vir: Navodila za oceno oglji\u010dnega odtisa obsega 2, GHG Protocol, tabela 6.2 &#8211; <a href=\"https:\/\/ghgprotocol.org\/sites\/default\/files\/ghgp\/standards\/Scope%202%20Guidance_Final_0.pdf\">https:\/\/ghgprotocol.org\/sites\/default\/files\/ghgp\/standards\/Scope%202%20Guidance_Final_0.pdf<\/a>), vendar je zaradi majhnosti Slovenije edini smiseln emisijski faktor nacionalni. Na tej strani je prikazan nacionalni emisijski faktor, ki se ga lahko uporabi za oceno emisije obsega 2 po GHG protokolu. Metodologija izra\u010duna je opisana spodaj. Leta 2025 je bila metodologija za izra\u010dun popravljena, in sicer je bila popolnoma usklajena z GHG protokolom, zato so bili vsi emisijski faktorji za nazaj popravljeni, saj so sedaj izra\u010dunani samo za proizvodnjo (prej so upo\u0161tevali \u0161e izgube). Dodatno so sedaj izra\u010dunani \u0161e lo\u010deno emisijski faktorji za izgube, ki se lahko uporabljajo za kategorijo 3 obsega 3.<\/p>\n<p>Leta <strong>2024<\/strong> je emisijski faktor CO2 za elektriko za Slovenijo zna\u0161al <strong>0,243<\/strong> kg CO2\/kWhe, TGP pa <strong>0,244<\/strong> kg CO2ekv\/kWhe. Emisijski faktor je od leta 2014 naprej znatno ni\u017eji kot pred tem letom, kar je posledica zagona nove enote TE\u0160 6 ter prenehanja proizvodnje v blokih TE\u0160 1-4 in tudi v TET. Zni\u017eanje emisijskega faktorja leta 2023 je posledica bolj\u0161e hidrologije in s tem ve\u010dje proizvodnje elektri\u010dne energije v hidroelektrarnah, pri \u010demer je proizvodnja iz fosilnih virov (zlasti trdnih goriv) ostala na podobnem nivoju kot leta 2022, majhno zvi\u0161anje faktorja leta 2024, pa je posledica za 10 % vi\u0161je proizvodnje elektri\u010dne energije v termoelektrarnah. Glede na predhodne podatke je pri\u0161lo do manj\u0161ih popravkov, zato so se faktorji za leta 2021 in 2022 spremenili za 0,1 %, za leto 2023 pa za 0,6 %. Za leto 2023 se je spremenil tudi dele\u017e izgub za elektri\u010dno energijo (iz 7,01 % na 6,97 %).<\/p>\n<p>Emisijski faktor CO2 za daljinsko toploto je bil leta 2024 0,293 kgCO2\/kWh, za TGP pa 0,296 kgCO2\/kWh.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-2518\" src=\"http:\/\/ceu.ijs.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/2024_SpecificneEmisijeCO2_ElEn.jpg\" alt=\"\" width=\"535\" height=\"342\" srcset=\"https:\/\/ceu.ijs.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/2024_SpecificneEmisijeCO2_ElEn.jpg 535w, https:\/\/ceu.ijs.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/2024_SpecificneEmisijeCO2_ElEn-300x192.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 535px) 100vw, 535px\" \/><\/p>\n<p>Celoten niz podatkov za obdobje 2002-2024 je na voljo v prilo\u017eeni datoteki.<\/p>\n<p>Kratek opis metodologije:<\/p>\n<p><em>Do vklju\u010dno leta 2021 so upo\u0161tevani podatki\u00a0 iz evidenc izpustov TGP R Slovenije, kjer so na voljo samo skupni izpusti iz proizvodnje elektri\u010dne energije in toplote (CRF 1.A.1.a), zato je bilo za izra\u010dun emisijskega faktorja za elektriko potrebno najprej izra\u010dunati izpuste iz proizvodnje toplote v daljinskih sistemih, kar je narejeno na podlagi statisti\u010dnih podatkov o porabi energije v daljinskih sistemih ob uporabi pripadajo\u010dih emisijskih faktorjev. Razlika skupnih izpustov in izpustov iz proizvodnje toplote je enaka izpustom proizvodnje elektri\u010dne energije (brez izpustov samoproizvajalcev). Za proizvodnjo elektri\u010dne energije v Sloveniji se upo\u0161teva celotna proizvodnja na pragu (proizvodnja na generatorju minus lastna raba elektrarn) z izjemo polovice proizvodnje elektri\u010dne energije v Jedrski elektrarni Kr\u0161ko, ker je Hrva\u0161ka polovi\u010dna lastnica, proizvodnje samoproizvajalcev v termoelektrarnah ter proizvodnje elektri\u010dne energije v \u010drpalnih elektrarnah. Upo\u0161tevanje polovice JE v izra\u010dunu odstopa od metodologije GHG protokola, vendar je ta izjema smiselna, glede na situacijo v Sloveniji.<\/em><\/p>\n<p><em>Za leto 2022 je bil emisijski faktor za elektriko, s ciljem hitrej\u0161ega izra\u010duna emisijskega faktorja zaradi potreb razli\u010dnih organizacij, izra\u010dunan po nekoliko druga\u010dni metodologiji. Kot izhodi\u0161\u010de so bili uporabljeni podatki SURS o porabi goriv v proizvodnji elektri\u010dne energije v Sloveniji (za elektrarne po glavni dejavnosti in samoproizvajalce), ki so bili pomno\u017eeni z emisijskimi faktorji ARSO (vir: podatki ETS in evidence emisij). Na ta na\u010din so bile pridobljene emisije TGP za proizvodnjo elektri\u010dne energije v Sloveniji. Ta podatek je bil deljen s proizvodnjo elektri\u010dne energije v Sloveniji na pragu (brez proizvodnje \u010drpalne hidroelektrarne ter upo\u0161tevaje polovico proizvodnje JE). Rezultati izra\u010duna po obeh metodologijah so bili primerjani za leto 2021. Razlika je bila samo 0,4%, na podlagi \u010desar lahko sklepamo, da dajeta obe meotodologiji konsistenten rezultat.<\/em><\/p>\n<p><em>V za\u010detku leta 2025 je bila metodologija izra\u010duna emisijskega faktorja usklajena z metodologijo GHG protokola za lokacijski emisijski faktor obsega 2, ki navaja, da se pri dolo\u010ditvi tega emisijskega faktorja ne sme upo\u0161tevati izgub v omre\u017eju, saj so upo\u0161tevane v obsegu 3 (figure B.1 Accounting for electricity emissions throughout the supply system &#8211; https:\/\/ghgprotocol.org\/sites\/default\/files\/ghgp\/standards\/Scope%202%20Guidance_Final_0.pdf). Po novi metodologiji je bila prera\u010dunana celotna \u010dasovna vrsta. Novi emisijski faktorji so ni\u017eji od predhodnih.<\/em><\/p>\n<p>V datototeki z emisijskimi faktorji za elektri\u010dno energijo in toplotno energijo je podan tudi emisijski faktor za izgube, ki se ga lahko uporabi za izra\u010dun kategorije 3 obsega 3 GHG protokola. Za izra\u010dun je bil uporabljen podatke o izgubah energije Statisti\u010dnega urada RS.<\/p>\n<p>Tako izra\u010dunan emisijski faktor oz. specifi\u010dne emisije so na voljo konec leta za preteklo leto, torej konec leta 2024 je bil izra\u010dunan faktor za leto 2023. Za oceno oglji\u010dnega odtisa podjetja za leto 2024, ki mora biti narejena do marca 2025, svetujemo uporabo zadnjega razpolo\u017eljivega faktorja, to je za leto 2023. Ta pristop se uporablja tudi v drugih dr\u017eavah, navodila UK_BEIS recimo za teko\u010de leto uporabljajo dve leti star faktor (za izra\u010dun oglji\u010dnega odtisa za leto 2024, faktor iz leta 2022).<\/p>\n<p>Evropska okoljska agencija na svojih spletnih straneh objavlja emisije CO2 na enoto elektri\u010dne energije (<a href=\"https:\/\/www.eea.europa.eu\/en\/analysis\/indicators\/greenhouse-gas-emission-intensity-of-1\">https:\/\/www.eea.europa.eu\/en\/analysis\/indicators\/greenhouse-gas-emission-intensity-of-1<\/a>). Razlika v izra\u010dunanem faktorju je posledica tega, da EEA v proizvodnji elektri\u010dne energije, ki je v imenovalcu, upo\u0161teva bruto proizvodnjo elektri\u010dne energije, celotno proizvodnjo jedrske elektrarne ter, da ne upo\u0161tevajo izgub v omre\u017eju. Zato je njihov faktor ni\u017eji. V navodilih GHG protokola je referenca na emisijski faktor svetovne agencija za energijo (IEA), ki je izra\u010dunan po podobnem metodolo\u0161kema pristopu, razlika je v upo\u0161tevanju proizvodnje jedrske elektrarne (<a href=\"https:\/\/iea.blob.core.windows.net\/assets\/26122570-1a31-4c25-b8a9-51be776ee6c6\/IEA_Methodology_Emission_Factors.pdf\">https:\/\/iea.blob.core.windows.net\/assets\/26122570-1a31-4c25-b8a9-51be776ee6c6\/IEA_Methodology_Emission_Factors.pdf<\/a>)<\/p>\n<p>Emisijski faktor za elektri\u010dno energijo objavlja tudi organizacija <a href=\"https:\/\/www.aib-net.org\/facts\/european-residual-mix\">AIB<\/a> (&#8220;Assosiation of Issuing Bodies&#8221;), in sicer objavlja emisijski faktor za rabo elektri\u010dne energije (&#8220;Production Mix&#8221;), ki je primeren za lokacijski pristop in emisijski faktor za preostalo rabo elektri\u010dne energije (&#8220;Residual mix&#8221;), ki je primeren za uporabo za tr\u017eni pristop, \u010de ni na voljo tr\u017enega podatka o emisijskem faktorju. Emisijski faktor &#8220;Production Mix&#8221; za Slovenijo je za leto 2023 0,208 kgCO2\/kWh, kar je ni\u017eje od faktorja za leto 2022 (0,245 kgCO2\/kWh), s \u010dimer sledi poteku faktorja IJS-CEU. Ni\u017eji emisijski faktor glede na izra\u010dun IJS-CEU je posledica upo\u0161tevanja celotne proizvodnje jedrske elektrarne.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/ceu.ijs.si\/projekti\/ogljicni_odtis\/EmisijskiFaktorZaElektricnoEnergijo_Toploto_2002-2024_v2025-1.xlsx\">EmisijskiFaktorZaElektricnoEnergijo Toploto_2002-2024_v2025-1.xlsx<\/a> (osve\u017eeno 1.12.2025)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Izpuste CO2 oz. TGP na enoto elektri\u010dne energije se lahko definira na ve\u010d razli\u010dnih na\u010dinov. Prvi je, da se upo\u0161teva celotna proizvodnja elektri\u010dne energije v dr\u017eavi, drugi pa je, da se upo\u0161teva samo proizvodnjo elektri\u010dne energije, ki jo zmanj\u0161ujemo oz. nadome\u0161\u010damo &#8211; t.i. marginalne vire. V Sloveniji je to premog. V slovenskih strate\u0161kih dokumentih (Operativni program zmanj\u0161evanja emisij toplogrednih plinov OP TGP-2020, Akcijski na\u010drt za energetsko u\u010dinkovitost, Akcijski na\u010drt za obnovljive vire energije) ter tudi v metodah za dolo\u010danje prihrankov energije (Pravilnik o metodah za dolo\u010danje prihrankov energije (Uradni list RS, \u0161t. 57\/21)) se za emisijski faktor za elektri\u010dno energijo uporablja faktor izra\u010dunan na prvi na\u010din. Z obveznostjo izra\u010duna oglji\u010dnega odtisa se je pojavila potreba podjetij po emisijskih faktorjih za&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1242,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"class_list":["post-255","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ceu.ijs.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/255","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ceu.ijs.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/ceu.ijs.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ceu.ijs.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ceu.ijs.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=255"}],"version-history":[{"count":37,"href":"https:\/\/ceu.ijs.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/255\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2528,"href":"https:\/\/ceu.ijs.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/255\/revisions\/2528"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ceu.ijs.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1242"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ceu.ijs.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=255"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}