Oznaka in naziv projekta
V2-24051 Strategija razogljičenja slovenskega zdravstvenega sektorja
V2-24051 Decarbonisation Strategy of the Slovenian Healthcare Sector.
Logotipi ARIS in drugih sofinancerjev
Dodatna sofinancerja: Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Projektna skupina
Vodja projekta: dr. Gašper Stegnar
Sodelujoča raziskovalna organizacija ter sestava projektne skupine: Povezava na SICRIS
Vsebinski opis projekta
Zdravstveni sektor v Sloveniji ima pomembno vlogo ne le pri varovanju zdravja, temveč tudi pri varovanju okolja. Delovanje zdravstvenih ustanov prispeva k izpustom toplogrednih plinov (TGP), predvsem zaradi porabe energije, uporabe medicinskih materialov in opreme, logistike, ravnanja z odpadki in številnih drugih dejavnosti. Cilj projekta Strategija razogljičenja slovenskega zdravstvenega sektorja je celovita analiza teh vplivov ter priprava strategije, ki bo zdravstveni sektor vodila na pot proti podnebni nevtralnosti.
Namen projekta
Projekt je usmerjen v razvoj metodologije za izračun ogljičnega odtisa slovenskega zdravstvenega sistema ter pripravo dolgoročne strategije razogljičenja. S tem želimo postaviti temelje za sistematično zmanjševanje emisij TGP v sektorju, ob hkratnem upoštevanju podnebnih tveganj, ki vplivajo na infrastrukturo in zaposlene.
Ključni cilji
-
Priprava metodologije za izračun ogljičnega odtisa po mednarodnih standardih (GHG Protocol, ISO 14064-1), vključno z obsegi 1 (neposredne), 2 (posredne iz energije) in 3 (preostale posredne emisije).
-
Izračun emisij slovenskega zdravstvenega sektorja na nacionalni ravni in na primeru izbrane pilotne ustanove.
-
Analiza podnebne ranljivosti zdravstvene infrastrukture in zaposlenih ter identifikacija ukrepov za prilagajanje.
-
Oblikovanje strategije razogljičenja, ki bo določila cilje, ukrepe, scenarije in mehanizme spremljanja napredka.
Zakaj je projekt pomemben?
Zdravstveni sistem mora biti zgled trajnostnega delovanja. S projektom bomo omogočili boljše razumevanje okoljskega vpliva zdravstvenih storitev ter podali konkretna priporočila za zmanjšanje emisij – od energetske učinkovitosti do trajnostnega naročanja opreme. Obenem bomo naslovili tudi ranljivost zdravstvene infrastrukture in kadrov ob vse pogostejših podnebnih ekstremih.
Potek in sodelovanje
Projekt poteka od oktobra 2024 do konca leta 2026 pod vodstvom Inštituta »Jožef Stefan«, v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje ter Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo. Vključeni bodo tudi predstavniki zdravstvenih ustanov in drugi deležniki.
Faze projekta in opis njihove realizacije
Projekt Strategija razogljičenja slovenskega zdravstvenega sektorja je razdeljen na pet med seboj povezanih faz, ki skupaj tvorijo celovit pristop k zmanjševanju ogljičnega odtisa in prilagajanju zdravstvenega sistema na podnebne spremembe.
1. Koordinacija in vodenje
Ta faza zagotavlja učinkovito izvajanje vseh aktivnosti v projektu. Vključuje:
- organizacijo delovnih sestankov,
- usklajevanje aktivnosti med raziskovalci in naročnikom,
- pripravo poročil in izročkov ter
- diseminacijo ugotovitev v strokovni in širši javnosti.
Že v prvih mesecih projekta so bili vzpostavljeni ključni komunikacijski kanali, izvedena dva vsebinska sestanka z naročnikom ter začrtane smernice za nadaljnje delo.
2. Razvoj metodologije za izračun ogljičnega odtisa zdravstvenega sektorja
V tej fazi razvijamo metodološki okvir za merjenje emisij toplogrednih plinov v zdravstvenem sistemu. Temelji na mednarodno priznanih standardih (GHG Protocol in ISO 14064-1) in vključuje:
- pregled literature in tujih praks,
- razdelitev emisij po obsegih (1, 2, 3),
- identifikacijo podatkovnih virov in
- zasnovo nacionalno prilagojene metodologije.
Rezultat bo enotna metodologija za celoten sektor, ki bo omogočala primerljivost in dosledno spremljanje emisij.
3. Izračun ogljičnega odtisa slovenskega zdravstvenega sektorja
Na podlagi razvite metodologije bomo izvedli konkretne izračune emisij za celoten sektor. Vključuje:
- zbiranje podatkov o porabi energije, prevozih, opremi, odpadkih in drugih dejavnostih,
- izračun emisij po obsegih 1 in 2 za celotni sektor,
- poglobljeno analizo Obsega 3 na primeru izbrane pilotne ustanove,
- uporabo modela EEIO za nacionalni izračun Obsega 3.
Ta faza bo omogočila prepoznavo glavnih virov emisij in t. i. “vročih točk”, kjer so potrebni ciljni ukrepi.
4. Analiza podnebne ranljivosti infrastrukture in zaposlenih
Zdravstveni sistem ni le povzročitelj emisij, temveč je tudi izpostavljen posledicam podnebnih sprememb. V tej fazi bomo:
- ocenili izpostavljenost zdravstvene infrastrukture (npr. bolnišnic) na podnebne grožnje,
- analizirali ranljivost zaposlenih na vplive vročinskih valov, poplav itd.,
- izvedli anketo med zdravstvenimi delavci in
- pripravili nabor ukrepov za prilagajanje in krepitev odpornosti.
Analiza bo podprta z geoinformacijskimi orodji in bo temeljila na uradnih podnebnih scenarijih.
5. Priprava strategije razogljičenja zdravstvenega sektorja
Na podlagi zbranih podatkov, izračunov in analiz bomo oblikovali dolgoročno strategijo razogljičenja zdravstvenega sektorja, ki bo vključevala:
- cilje in ključne kazalnike do leta 2050,
- scenarije prehoda v podnebno nevtralen sistem,
- ukrepe za zmanjšanje emisij in prilagajanje,
- načrt monitoringa in poročanja.
V pripravo strategije bodo vključeni tudi deležniki preko delavnic in posvetov, s čimer želimo zagotoviti praktično izvedljivost in podporo pri implementaciji.