Ob prvi obletnici projekta REHEATEAST objavljeni dve ključni poročili

Izteka se prvo leto projekta REHEATEAST, ta mejnik pa zaznamuje objava dveh poročil, ki z različnih vidikov osvetljujeta stanje sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja (DOH) v državah vzhodne Podonavske regije in širšega evropskega prostora. Obe publikaciji vključujeta podatke in analize za vseh osem držav, vključenih v projekt: Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Hrvaško, Madžarsko, Romunijo, Slovaško, Srbijo in Slovenijo.

Prvo poročilo z naslovom District Heating and Cooling Stakeholder Survey and Analysis of Results (Raziskava deležnikov na področju daljinskega ogrevanja in hlajenja ter analiza rezultatov) ponuja pregled in poglobljeno analizo stališč petih ključnih skupin deležnikov: proizvajalcev in distributerjev daljinske toplote, upravnih in regulatornih organov, dobaviteljev tehnologij in proizvajalcev sistemov, financerjev in investitorjev ter potrošnikov in medijev.

Poročilo opisuje prednostne naloge in zaznave deležnikov glede trenutnega stanja in prihodnjega potenciala sistemov DOH. Izsledki kažejo, da so za učinkovit prehod na trajnostne načine oskrbe s toploto ključni naslednji elementi: politična podpora in urejen pravni okvir, uveljavljanje naprednih tehnoloških rešitev ter aktivna vključitev vseh deležnikov in javnosti. Poleg tega poročilo izpostavlja nujnost usklajenih ukrepov, ki vključujejo obsežne naložbe v gradnjo, prenovo in nadgradnjo infrastrukture DO ter digitalizacijo in povezovanje z drugimi sektorji. Takšni pristopi omogočajo pospešeno povečanje energetske učinkovitosti ter zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in emisij toplogrednih plinov.

Drugo poročilo z naslovom Analysis of Challenges, Gaps and Good Practices in District Heating and Cooling (Analiza izzivov, vrzeli in dobrih praks na področju daljinskega ogrevanja in hlajenja) uvodoma predstavlja kriterije za oceno trajnosti sistemov DOH. Nato ponuja obširen pregled projektov, pobud in študij, ki so namenjene razvoju tega področja, zlasti v Evropi. Za države, vključene v projekt, poročilo vsebuje celovito analizo sektorja DOH, v kateri razgrinja primerjave glede strateške vloge, regulatornih ureditev ter akcijskih načrtov in instrumentov za podporo centraliziranim rešitvam oskrbe s toploto. Sistematično so prikazani ključni izzivi in vrzeli v razvoju daljinskega ogrevanja, ob tem pa so izpostavljene tudi dobre prakse iz regije in EU. Slovenska izdaja tega poročila je v pripravi in bo predvidoma na voljo februarja 2025.

Publikacije v angleškem jeziku so dostopne v knjižnici projekta REHEATEAST.

Vabimo vas k sodelovanju v anketi o vlogi in pomenu daljinskega ogrevanja, ki poteka kot del mednarodnega projekta REHEATEAST. Ta se osredotoča na vključevanje lokalnih obnovljivih virov energije in odvečne toplote v sisteme daljinskega ogrevanja ter optimizacijo njihovega delovanja. Osrednjega pomena za uspeh projekta je sodelovanje deležnikov iz različnih sektorjev, s posebnim poudarkom na krepitvi programov prenove večjih stavb in ogrevalnih sistemov, vključno s prizadevanji za sanacije na ravni sosesk.

Cilj te anketne raziskave je bolje razumeti perspektive različnih zainteresiranih strani glede zadovoljstva s trenutnimi rešitvami ogrevanja in s tem povezanimi pričakovanji, še posebno z daljinskim ogrevanjem ter dobrimi praksami, ki jih morda poznate. Vaši odgovori na anketna vprašanja bodo pri tem nadvse dragocen prispevek.

Izberite in izpolnite enega od naslednjih anketnih vprašalnikov, ki najbolj ustreza vaši dejavnosti:

>>>  Vprašalnik za dobavitelje toplote in izvajalce daljinskega ogrevanja

>>>  Vprašalnik za dobavitelje tehnoloških rešitev

>>>  Vprašalnik za financerje in vlagatelje

>>>  Vprašalnik za odjemalce in javnost

>>>  Vprašalnik za oblikovalce politik

Prosimo vas, da anketni vprašalnik izpolnite najkasneje do srede, 7. avgusta 2024.

Za dodatne informacije ali pomoč pri izpolnjevanju ankete sva vam na voljo sodelavca slovenskih projektnih partnerjev:

LEA Pomurje – Štefan Žohar, stefan@lea-pomurje.si in

Center za energetsko učinkovitost IJS – Jure Čižman, jure.cizman@ijs.si.

Vaš prispevek je nadvse pomemben, zato se vam že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje.

O tem, kakšno vlogo ima daljinsko ogrevanje pri oskrbi s toploto v prihodnosti in kakšen je potencial DO za povečanje uporabe obnovljivih virov energije in izboljšanje učinkovitosti v Sloveniji, je bilo govora na spletnem »inspiracijskem seminarju« z naslovom Preobrazba daljinskega ogrevanja, ki je potekal 14. oktobra 2020 in ga je v živo spremljalo več kot 45 udeležencev.

Že s predstavitvijo ciljev in nekaterih rezultatov projekta KeepWarm ter poudarki glede značilnosti, izzivov in razvojnega okvirja za sisteme DO v Sloveniji, ki jih podal Jure Čižman z IJS, je bilo moč jasno prepoznati, da področje daljinskega ogrevanja zaznamuje kompleksen preplet raznolikih dejavnikov, od katerih je bilo v nadaljevanju največ časa posvečenega tehnologijam, načrtovanju in vključevanju deležnikov. Isti predavatelj je predstavil tudi razmere na področju integracije velikih toplotnih črpalk (TČ) v sisteme DO ter spregovoril o dejstvih in razlogih, zakaj ima ta tehnologija  svoje mesto v sistemih DO tudi v Sloveniji. Na primeru študije je med drugim prikazal pristop k oceni potenciala za oskrbo s toploto iz geotermalnega in hidrotermalnega vira ter ovrednotenje učinkov obratovanja TČ. O izkušnjah z izrabo odvečne toplote in aktivnostih glede zniževanja temperatur v sistemu DO v luči okoljskih strategij je spregovoril Primož Škerl iz Energetike Ljubljana, proces in rezultate digitalizacije distribucijskega sistema toplote v Šaleški dolini pa je predstavil Rok Miklavžina iz Komunalnega podjetja Velenje. Da je pri vzpostavitvi daljinskega ogrevanja ključno sodelovanje vseh deležnikov, je na izkušnjah iz prakse prikazal Rajko Leban iz energetske agencije GOLEA.

Okrogla miza in diskusija o razvoju sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji ob koncu seminarja je še potrdila, da:

• je izziv nižanja temperaturnih režimov v sistemih DO en od najtežjih,
• so tehnološke rešitve za izboljšanje učinkovitosti DO že na voljo, a je tudi zaradi ob pomanjkanja virov (finance, znanje, administrativne ovire…) implementacija zahtevna in dolgotrajna,
• je potrebno čim prej oblikovati strategijo in akcijski program za (daljinsko) ogrevanje v Sloveniji ter oblikovati podporno okolje za izvedbo projektov,
• je nujno oblikovanje strokovne koordinacije, ki bi pripravila predloge za področje DO in bi bila kompetenten sogovornik ministrstvu,
• je vloga pospeševalcev projektov (npr. lokalne energetske agencije) pri povezovanju deležnikov (odjemalci, občine, podjetja DO / koncesionarji) in usklajevanju interesov ključna,
• časa za odlašanje pri prenovah in razvoju sistemov DO ni več, saj se napoveduje še dodatna zaostritev pogojev za doseganje učinkovitosti sistemov DO, ki so pogoj za njegovo obratovanje.

Predstavitve:

Podpora prenovam in razvoju sistemov daljinskega ogrevanja skozi rezultate projekta KeepWarm (Jure Čižman, IJS)

Sistemi daljinskega ogrevanja v luči okoljskih strategij (Primož Škerl, Energetika Ljubljana)

Integracija velikih toplotnih črpalk in izkoriščanje plitve geotermalne energije za oskrbo sistema DO s toploto (Jure Čižman, IJS)

Uporaba digitalnih tehnologij v distribucijskem sistemu toplote v Šaleški dolini (Rok Miklavžina, KP Velenje – PE Energetika)

Sodelovanje med deležniki pri vzpostavitvi daljinskega ogrevanja, razvoj sistemov DOLB, kot 100% OVE sistemi ter večanje deleža OVE v SDO (Rajko Leban, GOLEA)

Sistemi daljinskega ogrevanja v Sloveniji in tudi širše v Evropi so pred velikimi izzivi, ki jih prednje postavljajo vse višje zahteve glede energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov energije in zmanjševanja izpustov emisij. Z iskanjem načinov in rešitev, ki bi podprle prenove in pospešile trajnostni razvoj teh sistemov, se ukvarja tudi evropski projekt »KeepWarm«, www.keepwarmeurope.eu, ki se zaključuje konec leta 2020. V dobrih dveh letih se je v okviru projekta v sedmih sodelujočih evropskih državah izvedla vrsta izobraževanj za podjetja daljinskega ogrevanja (DO), pripravilo se je več kot 25 poslovnih načrtov za prenove in širitve sistemov DO (trije od teh v Sloveniji), oblikovalo pa se je tudi več nacionalnih akcijskih načrtov za prenove DO in drugih priporočil, namenjenih zlasti zakonodajalcem, ki sprejemajo strategije in izdelujejo akcijske načrte na področju oskrbe s toploto.