Na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost, smo skupaj s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor pripravili Podnebno ogledalo 2022, ki prinaša analizo izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v letu 2021. Kljub temu, da je Slovenija cilja na področjih emisij neETS, to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, in energetske učinkovitosti leta 2020 dosegla, kar je spodbudno, to ne zagotavlja dolgoročnega obvladovanja rabe energije in emisij TGP, doseganja ciljev v letu 2030 in prehoda v podnebno nevtralnost. Za ciljem, zastavljenim na področju obnovljivih virov energije, je Slovenija leta 2020 zaostala. Cilj je bil dosežen samo formalno, z dokupom statističnega prenosa.
Gibanje emisij neETS v obdobju 2005−2020 ter cilja za leti 2020 in 2030 (Vir: ARSO, IJS-CEU)
Cilji za leto 2030 so v primerjavi s cilji za leto 2020 bistveno bolj zahtevni in se še zaostrujejo. Za njihovo doseganje bo treba pospešiti izvajanje že obstoječih ukrepov in pripraviti nabor novih, dodatnih ukrepov. Ob tem moramo na prvo mesto postaviti energetsko učinkovitost in dostop do nje zagotoviti tudi ranljivim skupinam prebivalstva.
Podnebno ogledalo 2022 sestavlja šest zvezkov (Cilji, Promet, Stavbe, Kmetijstvo, Ostali sektorji, Večsektorski ukrepi), ki jim je dodan še povzetek za odločevalce. Vsa poročila so objavljena na spletu (https://podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/). Kazalci, ki so namenjeni spremljanju učinkov izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP, so v celoti objavljeni na spletni strani ARSO (http://kazalci.arso.gov.si/sl/themes/climate-mirror). Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 (https://podnebnapot2050.si/).