O tem, kakšno vlogo ima daljinsko ogrevanje pri oskrbi s toploto v prihodnosti in kakšen je potencial DO za povečanje uporabe obnovljivih virov energije in izboljšanje učinkovitosti v Sloveniji, je bilo govora na spletnem »inspiracijskem seminarju« z naslovom Preobrazba daljinskega ogrevanja, ki je potekal 14. oktobra 2020 in ga je v živo spremljalo več kot 45 udeležencev.
Že s predstavitvijo ciljev in nekaterih rezultatov projekta KeepWarm ter poudarki glede značilnosti, izzivov in razvojnega okvirja za sisteme DO v Sloveniji, ki jih podal Jure Čižman z IJS, je bilo moč jasno prepoznati, da področje daljinskega ogrevanja zaznamuje kompleksen preplet raznolikih dejavnikov, od katerih je bilo v nadaljevanju največ časa posvečenega tehnologijam, načrtovanju in vključevanju deležnikov. Isti predavatelj je predstavil tudi razmere na področju integracije velikih toplotnih črpalk (TČ) v sisteme DO ter spregovoril o dejstvih in razlogih, zakaj ima ta tehnologija svoje mesto v sistemih DO tudi v Sloveniji. Na primeru študije je med drugim prikazal pristop k oceni potenciala za oskrbo s toploto iz geotermalnega in hidrotermalnega vira ter ovrednotenje učinkov obratovanja TČ. O izkušnjah z izrabo odvečne toplote in aktivnostih glede zniževanja temperatur v sistemu DO v luči okoljskih strategij je spregovoril Primož Škerl iz Energetike Ljubljana, proces in rezultate digitalizacije distribucijskega sistema toplote v Šaleški dolini pa je predstavil Rok Miklavžina iz Komunalnega podjetja Velenje. Da je pri vzpostavitvi daljinskega ogrevanja ključno sodelovanje vseh deležnikov, je na izkušnjah iz prakse prikazal Rajko Leban iz energetske agencije GOLEA.
Okrogla miza in diskusija o razvoju sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji ob koncu seminarja je še potrdila, da:
- je izziv nižanja temperaturnih režimov v sistemih DO en od najtežjih,
- so tehnološke rešitve za izboljšanje učinkovitosti DO že na voljo, a je tudi zaradi ob pomanjkanja virov (finance, znanje, administrativne ovire…) implementacija zahtevna in dolgotrajna,
- je potrebno čim prej oblikovati strategijo in akcijski program za (daljinsko) ogrevanje v Sloveniji ter oblikovati podporno okolje za izvedbo projektov,
- je nujno oblikovanje strokovne koordinacije, ki bi pripravila predloge za področje DO in bi bila kompetenten sogovornik ministrstvu,
- je vloga pospeševalcev projektov (npr. lokalne energetske agencije) pri povezovanju deležnikov (odjemalci, občine, podjetja DO / koncesionarji) in usklajevanju interesov ključna,
- časa za odlašanje pri prenovah in razvoju sistemov DO ni več, saj se napoveduje še dodatna zaostritev pogojev za doseganje učinkovitosti sistemov DO, ki so pogoj za njegovo obratovanje.
Predstavitve:
Podpora prenovam in razvoju sistemov daljinskega ogrevanja skozi rezultate projekta KeepWarm (Jure Čižman, IJS)
Sistemi daljinskega ogrevanja v luči okoljskih strategij (Primož Škerl, Energetika Ljubljana)
Integracija velikih toplotnih črpalk in izkoriščanje plitve geotermalne energije za oskrbo sistema DO s toploto (Jure Čižman, IJS)
Uporaba digitalnih tehnologij v distribucijskem sistemu toplote v Šaleški dolini (Rok Miklavžina, KP Velenje – PE Energetika)
Sodelovanje med deležniki pri vzpostavitvi daljinskega ogrevanja, razvoj sistemov DOLB, kot 100% OVE sistemi ter večanje deleža OVE v SDO (Rajko Leban, GOLEA)
Sistemi daljinskega ogrevanja v Sloveniji in tudi širše v Evropi so pred velikimi izzivi, ki jih prednje postavljajo vse višje zahteve glede energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov energije in zmanjševanja izpustov emisij. Z iskanjem načinov in rešitev, ki bi podprle prenove in pospešile trajnostni razvoj teh sistemov, se ukvarja tudi evropski projekt »KeepWarm«, www.keepwarmeurope.eu, ki se zaključuje konec leta 2020. V dobrih dveh letih se je v okviru projekta v sedmih sodelujočih evropskih državah izvedla vrsta izobraževanj za podjetja daljinskega ogrevanja (DO), pripravilo se je več kot 25 poslovnih načrtov za prenove in širitve sistemov DO (trije od teh v Sloveniji), oblikovalo pa se je tudi več nacionalnih akcijskih načrtov za prenove DO in drugih priporočil, namenjenih zlasti zakonodajalcem, ki sprejemajo strategije in izdelujejo akcijske načrte na področju oskrbe s toploto.
