Naš cilj je podnebna nevtralnost

Projekt LIFE Podnebna pot 2050 se po več kot štirih letih intenzivnega dela decembra 2021 končuje. Na IJS – Centru za energetsko učinkovitost smo zato njegove rezultate povzeli v videu z naslovom Naš cilj je podnebna nevtralnost. V njem predstavimo pripravo dolgoročnih projekcij zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Te so bile podlaga za pripravo scenarijev, ki so pokazali, da si Slovenija za cilj do leta 2050 lahko zastavi podnebno nevtralnost. Govorimo o Podnebnih ogledalih, s katerimi spremljamo izvajanje podnebnih ukrepov na ravni države, in Lokalnem semaforju podnebnih aktivnosti, ki je namenjen pregledu podnebnih aktivnosti v občinah. Kot bistveno za uspešno izvedbo projektnih aktivnosti, pa izpostavimo tudi vključevanje različnih deležnikov.

Vabljeni k ogledu!

Na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost, smo skupaj s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor pripravili Podnebno ogledalo 2021, ki prinaša analizo izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v letu 2020. Čeprav bo Slovenija na področju emisij neETS, to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, cilj za leto 2020 dosegla, to za doseganje ciljev v letih 2030 in 2050 ne bo dovolj. Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov.

Podnebno ogledalo 2021 sestavlja šest zvezkov (Cilji, Promet, Stavbe, Kmetijstvo, Ostali sektorji, Večsektorski ukrepi), ki jim je dodan še povzetek za odločevalce. Vsa poročila so objavljena na spletu (https://podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/). Kazalci, ki so namenjeni spremljanju učinkov izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP, so v celoti objavljeni tudi na spletni strani ARSO (http://kazalci.arso.gov.si/sl/themes/climate-mirror). Podnebno ogledalo 2022 bo izšlo spomladi prihodnje leto. Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 (https://podnebnapot2050.si/).

Povzetek doseganja ciljev na področjih emisij TGP, energetske učinkovitosti in izrabe OVE leta 2019[1]

[1]     Vsi cilji so obvezujoči, z izjemo cilja na ravni rabe končne energije, ki je indikativen.

Ocena doseganja cilja 2019	Cilj	Enota	Stanje leta 2019	Cilj za leto 2019[1]	Cilj za leto 2020[2]
Emisije toplogrednih plinov
	Letne emisije TGP v sektorju neETS	kt CO2 ekv	10.812	12.273	12.307
Energetska učinkovitost
	Raba primarne energije	TWh	77,9	82,3	82,9
	Raba končne energije	TWh	56,8	59,0	59,5
	Prenova 3 % površine stavb osrednje vlade letno – kumulativno	m2	62.841	169.844	196.670
	Sistem obveznosti energetske učinkovitosti – kumulativno	GWh	10.769	11.076	11.596
Izraba obnovljivih virov energije
	Delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije	%	22	24,3	25
	Delež obnovljivih virov energije v energiji goriv za pogon vozil	%	8	9	10

[1]        Cilji za leto 2018 so določeni z linearno interpolacijo med začetno vrednostjo v opazovanem obdobju in (indikativno) ciljno vrednostjo za leto 2020.

[2]        Cilji na področjih emisij TGP ter rabe primarne in končne energije opisujejo največjo dovoljeno vrednost, ki leta 2020 ne sme biti presežena, ostali cilji pa najmanjšo vrednost, ki mora biti dosežena.

Smeškoti so bili pridobljeni na strani Icon by Dryicons

Podnebno ogledalo, dokument, v katerem so predstavljene glavne ugotovitve spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za preteklo leto, pripravljamo letos že četrto leto zapored.

Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, Podnebno ogledalo 2021, ki mu bo prihodnje leto sledilo še Podnebno ogledalo 2022, pa na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije pripravljamo v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor.

Tako kot lani vas tudi letos vabimo, da si ogledate osnutke sektorskih zvezkov in nam posredujete svoje pripombe na pripravljene vsebine. Z njimi bomo izboljšali kakovost in relevantnost v Podnebno ogledalo vključenih informacij ter okrepili priporočila za izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v naslednjem letu ali dveh. Svoje pripombe nam lahko posredujete na e-poštni naslov podnebno.ogledalo@ijs.si najkasneje do ponedeljka, 20. septembra 2021, in sicer izključno z obrazcem za sporočanje pripomb pod to povezavo. Pripombe naj se nanašajo samo na vsebine Podnebnega ogledala!

Z namenom, da bi izpostavili glavne ugotovitve Podnebnega ogledala 2021, smo letos pripravili tudi posnete predstavitve za sektorje promet, stavbe, kmetijstvo, industrija neETS in zelena gospodarsko rast. Vabljeni k ogledu!

V torek, 14. septembra 2021, bo ob 13. uri potekal tudi spletni dogodek za uskladitev glavnih poudarkov letošnjega Podnebnega ogledala. Več o tem pišemo v posebni novici.

Osnutki sektorskih zvezkov Podnebnega ogledala 2021 in posnete predstavitve njegovih glavnih ugotovitev so dostopni preko spodnjih povezav:

• Zvezek 1 – Cilji (osnutek)
• Zvezek 2 – Promet (osnutek, predstavitev 1, predstavitev 2)
• Zvezek 3 – Stavbe (osnutek, predstavitev)
• Zvezek 4 – Kmetijstvo (osnutek, predstavitev)
• Zvezek 5 – Ostali sektorji (osnutek, predstavitev za industrijo neETS)
• Zvezek 6 – Večsektorski ukrepi (osnutek, predstavitev za zeleno gospodarsko rast)

Z namenom ozaveščanja in motiviranja slovenskih gospodinjstev, da svoje stare in neučinkovite naprave za ogrevanje in hlajenje zamenjajo z učinkovitejšimi, okolju prijaznejšimi, zelenimi alternativami, je nastala kampanja “Zamenjaj olje za okolje“. V sklopu kampanje je bila ustvarjena spletna platforma (zamenjajolje.si), ki izobražuje gospodinjstva o okoljskih in ekonomskih prednostih menjave starih ogrevalnih sistemov. Poleg denarnega prihranka, zamenjava neučinkovite naprave pripomore k izboljšani kakovosti zraka, povečanemu udobju uporabnikov, zanesljivosti obratovanja in oskrbe z energijo. Zamenjava sistema za ogrevanje in hlajenje lahko tudi poveča vrednost nepremičnine, saj je opremljena s sodobno tehnologijo na trajnosten vir energije.

Ideja kampanje je ozaveščanje gospodinjstev o pomembnosti menjave starih, neučinkovitih ogrevalnih naprav z okolju prijaznejšimi z namenom, da bi sprejemali bolj strokovno podprte odločitve že v fazah odločanja za zamenjavo in pregledovanja ponudb. Gospodinjstvo se lahko preko spletne platforme poduči o vseh sistemih, ki so mu na voljo pri zamenjavi, ter prednostih in slabosti posamezne tehnologije. Svojo odločitev lahko snuje na podlagi ekonomskih in okoljskih kriterijev, v pomoč pri izboru med različnimi ponudbami pa je na voljo tudi seznam kazalnikov, ki omogoča primerjavo med različnimi ponudniki.

Kampanja želi:

1. strokovno podpreti odločanje gospodinjstev
2. energetskim svetovalcem dati podporna orodja pri delu
3. osveščati ljudi o pomembnosti zamenjave starih, neučinkovitih kotlov

Več informacij na voljo na spletni strani projekta Replace, za vprašanja pa smo na voljo na h2020replace@ijs.si

O tem, kakšno vlogo ima daljinsko ogrevanje pri oskrbi s toploto v prihodnosti in kakšen je potencial DO za povečanje uporabe obnovljivih virov energije in izboljšanje učinkovitosti v Sloveniji, je bilo govora na spletnem »inspiracijskem seminarju« z naslovom Preobrazba daljinskega ogrevanja, ki je potekal 14. oktobra 2020 in ga je v živo spremljalo več kot 45 udeležencev.

Že s predstavitvijo ciljev in nekaterih rezultatov projekta KeepWarm ter poudarki glede značilnosti, izzivov in razvojnega okvirja za sisteme DO v Sloveniji, ki jih podal Jure Čižman z IJS, je bilo moč jasno prepoznati, da področje daljinskega ogrevanja zaznamuje kompleksen preplet raznolikih dejavnikov, od katerih je bilo v nadaljevanju največ časa posvečenega tehnologijam, načrtovanju in vključevanju deležnikov. Isti predavatelj je predstavil tudi razmere na področju integracije velikih toplotnih črpalk (TČ) v sisteme DO ter spregovoril o dejstvih in razlogih, zakaj ima ta tehnologija  svoje mesto v sistemih DO tudi v Sloveniji. Na primeru študije je med drugim prikazal pristop k oceni potenciala za oskrbo s toploto iz geotermalnega in hidrotermalnega vira ter ovrednotenje učinkov obratovanja TČ. O izkušnjah z izrabo odvečne toplote in aktivnostih glede zniževanja temperatur v sistemu DO v luči okoljskih strategij je spregovoril Primož Škerl iz Energetike Ljubljana, proces in rezultate digitalizacije distribucijskega sistema toplote v Šaleški dolini pa je predstavil Rok Miklavžina iz Komunalnega podjetja Velenje. Da je pri vzpostavitvi daljinskega ogrevanja ključno sodelovanje vseh deležnikov, je na izkušnjah iz prakse prikazal Rajko Leban iz energetske agencije GOLEA.

Okrogla miza in diskusija o razvoju sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji ob koncu seminarja je še potrdila, da:

• je izziv nižanja temperaturnih režimov v sistemih DO en od najtežjih,
• so tehnološke rešitve za izboljšanje učinkovitosti DO že na voljo, a je tudi zaradi ob pomanjkanja virov (finance, znanje, administrativne ovire…) implementacija zahtevna in dolgotrajna,
• je potrebno čim prej oblikovati strategijo in akcijski program za (daljinsko) ogrevanje v Sloveniji ter oblikovati podporno okolje za izvedbo projektov,
• je nujno oblikovanje strokovne koordinacije, ki bi pripravila predloge za področje DO in bi bila kompetenten sogovornik ministrstvu,
• je vloga pospeševalcev projektov (npr. lokalne energetske agencije) pri povezovanju deležnikov (odjemalci, občine, podjetja DO / koncesionarji) in usklajevanju interesov ključna,
• časa za odlašanje pri prenovah in razvoju sistemov DO ni več, saj se napoveduje še dodatna zaostritev pogojev za doseganje učinkovitosti sistemov DO, ki so pogoj za njegovo obratovanje.

Predstavitve:

Podpora prenovam in razvoju sistemov daljinskega ogrevanja skozi rezultate projekta KeepWarm (Jure Čižman, IJS)

Sistemi daljinskega ogrevanja v luči okoljskih strategij (Primož Škerl, Energetika Ljubljana)

Integracija velikih toplotnih črpalk in izkoriščanje plitve geotermalne energije za oskrbo sistema DO s toploto (Jure Čižman, IJS)

Uporaba digitalnih tehnologij v distribucijskem sistemu toplote v Šaleški dolini (Rok Miklavžina, KP Velenje – PE Energetika)

Sodelovanje med deležniki pri vzpostavitvi daljinskega ogrevanja, razvoj sistemov DOLB, kot 100% OVE sistemi ter večanje deleža OVE v SDO (Rajko Leban, GOLEA)

Sistemi daljinskega ogrevanja v Sloveniji in tudi širše v Evropi so pred velikimi izzivi, ki jih prednje postavljajo vse višje zahteve glede energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov energije in zmanjševanja izpustov emisij. Z iskanjem načinov in rešitev, ki bi podprle prenove in pospešile trajnostni razvoj teh sistemov, se ukvarja tudi evropski projekt »KeepWarm«, www.keepwarmeurope.eu, ki se zaključuje konec leta 2020. V dobrih dveh letih se je v okviru projekta v sedmih sodelujočih evropskih državah izvedla vrsta izobraževanj za podjetja daljinskega ogrevanja (DO), pripravilo se je več kot 25 poslovnih načrtov za prenove in širitve sistemov DO (trije od teh v Sloveniji), oblikovalo pa se je tudi več nacionalnih akcijskih načrtov za prenove DO in drugih priporočil, namenjenih zlasti zakonodajalcem, ki sprejemajo strategije in izdelujejo akcijske načrte na področju oskrbe s toploto.

Slovenija svoje obveznosti na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov trenutno sicer izpolnjuje, vendar pa to za doseganje ambicioznega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ne bo zadostovalo. To je eno od glavnih sporočil Podnebnega ogledala 2020, pripravljenega v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, ki ga vodi Center za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan«. Glavne ugotovitve Podnebnega ogledala 2020 so na kratko povzete tudi v poročilu z naslovom Cilji v letu 2020 so prvi mejnik na poti v podnebno nevtralno družbo. V njem si lahko preberete še intervju z mag. Mojco Vendramin, direktorico Eko sklada, o tem, kakšna je pri izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije vloga Eko sklada, pa tudi, kako se lahko do podnebja odgovorneje obnašamo kot posamezniki. Vključeni so tudi prispevki o kolesarski mreži, lokalni pridelavi hrane in energetski prenovi stavb, ukrepih, ki lahko prispevajo k zmanjševanju emisij, so se pa kot pomembni izkazali tudi v času epidemije koronavirusa in po njej.

Poročilo je dostopno na povezavi…

Na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost, smo skupaj s partnerji projekta LIFE Podnebna pot 2050 pripravili Podnebno ogledalo 2020, ki prinaša analizo izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v letu 2019. Čeprav Slovenija na področju emisij neETS, to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, zastavljene letne cilje trenutno dosega, bo treba za prehod v podnebno nevtralno družbo prizadevanja za zmanjšanje emisij okrepiti v vseh sektorjih in jih na nacionalni ravni prepoznati kot prednostne. Če bomo do leta 2030 uspešni, bodo podnebne spremembe še lahko obvladljive.

Podnebno ogledalo 2020 sestavlja sedem zvezkov (Cilji, Promet, Stavbe, Kmetijstvo, Ostali sektorji, Večsektorski ukrepi), ki jim je dodan še povzetek za odločevalce. Vsa poročila so objavljena na spletni strani projekta (https://www.podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/). Kazalci, ki so namenjeni spremljanju učinkov izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij, so objavljeni še posebej na spletni strani ARSO (http://kazalci.arso.gov.si/sl/themes/climate-mirror). Jeseni bodo pripravljena še tri posebna poročila o letošnjih ukrepih v središču (organizacija za izvajanje, zelena javnofinančna reforma, energetska prenova stavb v državni lasti) in poseben zvezek z analizo napredka v lokalnih skupnostih.

Center za energetsko učinkovitost je v sodelovanju z Direktoratom za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo 5. decembra 2019 pripravil prvo izobraževanje z vsebinami, ki so povezane z izvajanjem projektov energetske učinkovitosti v Sloveniji, prizadevanji za dvig njihove kakovosti ter povečevanjem obsega investicij v tovrstne projekte.

Seminar je spremljalo več kot 40 udeležencev, ki so v diskusijah izpostavljali konkretne izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, obenem pa so izražali potrebo po več bolj praktičnih rešitvah za izvedbo projektov prenov stavb.

Vsebine izobraževanja so zbrane v naslednjih predstavitvah:

• Specifike in rezultati izvajanja programa za celovito prenovo stavb v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (R. Ogrinc, MzI-DE)
• Smernice za uporabo evropskih tehničnih meril kakovosti QualitEE (D. Staničić, IJS-CEU)
• Izhodišča za vzpostavitev sheme zagotavljanja kakovosti storitev energetske učinkovitosti v Sloveniji (J. Čižman, IJS-CEU)
• Trenutno stanje upravljanja z energijo v javnem sektorju in izhodišča za naslednjo finančno perspektivo (T. Žumer, MzI-DE)
• Model javno-zasebnega partnerstva pri izvajanju projektov energetske učinkovitosti v Sloveniji (M. Vuković, MzI-DE)
• Priprava projektov za storitve energetske učinkovitosti in vloga deležnikov – primer energetskega pogodbeništva (I. Pavliha, GOLEA)
• Vloga razširjenih energetskih pregledov in izdelava investicijske dokumentacije za projekte energetskega pogodbeništva (M. Mirtič, MzI-DE)
• Meritve in verifikacija prihrankov energije (P. Flis, Resalta)

Dodatne informacije:

IJS – Center za energetsko učinkovitost, Damir Staničić, damir.stanicic@ijs.si; Jure Čižman, jure.cizman@ijs.si

Za vse tiste, ki vas zanima, kakšna je povezava med celovitim načrtovanjem podnebnih aktivnosti in njihovim izvajanjem, smo na IJS – Centru za energetsko učinkovitost v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 pripravili video z naslovom Modre odločitve za naše podnebje. V njem je pojasnjen celoten proces priprave in izvajanja podnebnih aktivnosti – od njihovega načrtovanja s pripravo projekcij in različnih scenarijev – možnih poti, za katere se lahko odločimo, do izbire ciljev ter priprave, izvajanja, spremljanja in nadgrajevanja konkretnih ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, s katerimi bomo zastavljene cilje dosegli. Pomembno sporočilo videa je, da je za reševanje podnebnih izzivov nujno sodelovanje vsakega posameznika in družbe kot celote. Vabljeni k ogledu!

Cilj projekta KeepWarm je spodbujanje trajnostnih oblik za obnovo obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja (DO) z nadgradnjo njihove učinkovitosti in prehodom na lokalne obnovljive vire energije, vključno s koriščenjem odvečne toplote. Za preobrazbo DO v učinkovite sisteme oskrbe s toploto so ključna strokovna znanja, ki jih potrebujejo deležniki, vključeni v procese prenov in izboljšav daljinskih sistemov ogrevanja.

Člani projektnega konzorcija so letih 2018 in 2019 v vseh sodelujočih državah, tudi v Sloveniji, izvedli vrsto seminarjev za upravljavce in lastnike sistemov daljinskih ogrevanj. Z gradivi za ta usposabljanja ter z drugimi materiali, ki so bili pripravljeni v vsebinsko povezanih mednarodnih projektih s področja daljinskega ogrevanja in hlajenja, se je sedaj oblikoval še spletni učni center oz. »Learning Centre«,

http://keepwarmeurope.eu/learning-centre/.

Vsebine v spletnem učnem centru so razdeljene na več področij: Poslovni modeli in financiranje, Tehnične rešitve s primeri, Trajnostni viri energije, Politike in ukrepi in Orodja za toplotno načrtovanje. Poleg teh pa so na voljo še gradiva, ki so bila v posameznih državah uporabljena za izobraževanja.