Nazaj na seznam
Okolje in podnebje
11. 05. 2022

Podnebno ogledalo, dokument, v katerem so predstavljene glavne ugotovitve spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za preteklo leto, pripravljamo letos že peto leto zapored.

Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, Podnebno ogledalo 2022 pa na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije pripravljamo v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor. Podnebno ogledalo na enem mestu, z vključevanjem različnih deležnikov in širokega kroga strokovnjakov, podaja celovit pregled izvajanja aktivnosti na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. V Podnebno ogledalo so vključena tudi priporočila, kako izvajanje ukrepov v prihodnje še izboljšati in okrepiti.

Tudi letos vas vabimo, da preletite osnutke sektorskih zvezkov in nam posredujete svoje pripombe na pripravljene vsebine. Z njimi bomo izboljšali kakovost in relevantnost v Podnebno ogledalo vključenih informacij ter okrepili priporočila za izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v naslednjem letu ali dveh. Svoje pripombe nam lahko posredujete na e-poštni naslov podnebno.ogledalo@ijs.si najkasneje do 20. maja 2022, in sicer izključno z obrazcem za sporočanje pripomb. Pripombe naj se nanašajo samo na vsebine Podnebnega ogledala!

V torek, 17. maja 2022, bo z začetkom ob 9. uri potekala tudi »Pripravljalna delavnica za Podnebno ogledalo 2022«, namenjena uskladitvi glavnih poudarkov letošnjega Podnebnega ogledala. Program delavnice in podrobnejše informacije o dogodku so na voljo tukaj. Rok za prijave je petek, 13. maja 2022. Prosimo, da se na dogodek obvezno prijavite: https://forms.gle/bZtX6mmUi934iFKb7

Osnutki sektorskih zvezkov Podnebnega ogledala 2022 so dostopni preko spodnjih povezav:

Učinkovita raba energije
04. 05. 2022

22. aprila 2022, je bilo v Uradnem listu RS objavljeno podaljšanje dveh javnih razpisov za pilotne projekte celovite prenove večstanovanjskih stavb. Vlogo na

₋        JAVNI RAZPIS Krediti v breme rezervnega sklada in nepovratne finančne spodbude za pilotne projekte skupnih naložb celovite prenove starejših večstanovanjskih stavb ali

₋        JAVNI RAZPIS Nepovratne finančne spodbude za pilotne projekte skupnih naložb celovite prenove starejših večstanovanjskih stavb, sofinanciranih s strani podjetij za energetske storitve.

se lahko odda do 31. oktobra 2022.

Javna razpisa sta bila zasnovana v sklopu projekta Life IP Care4Climate z namenom testiranja novih finančnih instrumentov, ki bosta omogočila večji obseg celovitih prenov večstanovanjskih stavb v Sloveniji.

Javna razpisa dopolnjujeta obstoječo ponudbo spodbud Eko sklada za večstanovanjske stavbe. Vsi obstoječi javni pozivi Eko sklada, namenjeni večstanovanjskim stavbam, tako ostajajo odprti, saj bo na novih javnih razpisih sredstev dovolj le za nekaj pilotnih projektov, bo pa spodbuda zanje precej višja. Višina razpisanih nepovratnih sredstev za posamezen javni razpis sicer znaša 500.000 EUR in 1.500.000 EUR za povratna sredstva – kredit v breme rezervnega sklada.

Za več informacij vabljeni, da preučite razpisno dokumentacijo posameznega razpisa in si ogledate odgovore na pogosta vprašanja. Za zainteresirane kandidate so na Ekoskladu na voljo tudi po telefonu 01 241 48 25 ali e-pošti ekosklad@ekosklad.si.

Učinkovita raba energije
03. 05. 2022

V raziskavi so bili analizirani različni vidiki rabe energije v domovih, uporabe energetsko učinkovitih naprav in izvedenih energetsko učinkovitih prenov domov.

Prvič v Sloveniji so bili na tako velikem vzorcu analizirani tudi pomen energetsko učinkovitega obnašanja in stališč gospodinjstev do okoljskih tem, stanje energetske in finančne pismenosti ter vpliv informiranja in energetskega označevanja na odločitve gospodinjstev v zvezi z energetsko učinkovitostjo.

Rezultati raziskave

V raziskavi je bilo ugotovljeno, da 41 odstotkov gospodinjstev meni, da je njihova stavba potrebna prenove, dobrih 50 odstotkov gospodinjstev pa navaja, da prenova ni potrebna oziroma je raba energije že zdaj nizka. Daleč najpomembnejši razlog, zakaj se gospodinjstva ne odločijo za izvedbo ukrepov energetske učinkovitosti, je pomanjkanje finančnih sredstev, čemur sledita težavnost dogovora z vsemi (so)lastniki in zapletena prenova z vidika posegov v stavbo.

Na Eko skladu – Slovenskem okoljskem javnem skladu so na voljo finančne spodbude za različne ukrepe energetske prenove stavb, kljub temu pa subvencionirani ukrepi pomenijo le del dejansko izvedenih ukrepov gospodinjstev, najmanjši – manj kot tretjinski – del pri menjavi oken, največji – skoraj dvotretjinski – del pa pri vgradnji prezračevalnih sistemov z rekuperacijo. Raziskava je še pokazala, da bi kar 70 odstotkov gospodinjstev, ki je prejelo subvencijo Eko sklada, ukrep izvedlo, tudi če subvencije ne bi prejeli.

Največ gospodinjstev, ki je izvedlo ukrepe, je informacije dobilo pri prijateljih, sorodnikih in znancih, potem pri izvajalcu gradbenih del, sledijo mediji ter podjetja, ki prodajajo energente ali opremo. Na brezplačnem energetskem svetovanju Ensvet, ki ga nudijo na Eko skladu, je informacije pridobilo le 11 odstotkov gospodinjstev.

Gospodinjstva pri odločanju za izvajanje ukrepov največji pomeni pripisujejo subvencijam ter brezplačnemu svetovanju. Pomembne se jim zdijo tudi digitalna spletna okolja oziroma platforme za iskanje, primerjavo ponudb in posvetovanje z energetskimi strokovnjaki ter možnost izdelave energetsko učinkovitih projektov na ključ.

Usmeritve za oblikovanje ukrepov

Na podlagi rezultatov analize o energetsko učinkovitem obnašanju gospodinjstev, uporabi energetsko učinkovitih naprav in izvedenih prenovah doma so bile podane naslednje usmeritve za oblikovanje ukrepov.

  1. Program subvencioniranja se tudi v prihodnje kaže kot ključen pri spodbujanju energetsko učinkovitih prenov v gospodinjstvih, saj je pomanjkanje sredstev najpomembnejša ovira za izvajanje prenov, prav tako pa so potencialni prihranki energije in stroškov najpomembnejši spodbujevalec takšnih prenov. V prihodnje bi bilo smiselno okrepiti programe subvencioniranja prenov gospodinjstev z nižjimi dohodki, na primer z dvigom deleža subvencioniranja, in v večji meri spodbuditi celovite energetske prenove, saj se gospodinjstva večinoma odločajo za parcialne prenove, preproste ukrepe in cenovno dostopnejše rešitve, medtem ko je celovitih prenov malo, saj pri celovitih prenovah finančne ovire pridejo še bolj do izraza.
  2. V večstanovanjskih stavbah imajo pomembno mesto pri energetskih prenovah dobro upravljanje stavbe, angažiranost lastnikov in zlasti redno vplačevanje v rezervni sklad, ki pomeni organizacijsko sposobnost v smeri skupnega delovanja lastnikov stanovanj. Poleg tega upravnik stavbe lahko poskrbi za prenos izkušenj med različnimi investicijskimi projekti, zaposli lahko energetskega strokovnjaka, ki nudi lastnikom ustrezno podporo, svetuje glede potrebnih energetskih obnov stavbe, spremlja in se prijavlja na razpise za podelitev nepovratnih sredstev.
  3. Pomemben zaviralni dejavnik pri energetsko učinkovitih investicijah je poleg ugotovljenega pomanjkanja sredstev tudi pomanjkanje znanj in informacij o možnih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, stroških investicije in energetskih prihrankih, kar se je v raziskavi pokazalo prek nizke stopnje energetske pismenosti. Zato bi bilo v prihodnje potrebno okrepiti programe informiranja in izdelati splošne izobraževalne in ozaveščevalne brošure ter kampanje kot tudi specializirane energetske portale, kjer uporabniki lahko dostopajo do podrobnejših in posebnih informacij ter konkretnih energetskih rešitev.
  4. Težava pri izvajanju ukrepov je tudi pomanjkanje informacij o kakovostnih izvajalcih del. Vzpostavitev digitalnega spletnega okolja za iskanje, primerjavo ponudb ter posvetovanje z energetskimi strokovnjaki in izvajalcev bi bila primerna rešitev te težave. Na teh platformah bi lahko dodatno predstavili nekaj primerov dobrih praks prenov enostanovanjskih in večstanovanjskih hiš z izračuni stroška investicije ter prihrankov energije in stroškov kot posledica izvedene investicije.
  5. Zaradi slabše razumljivosti in manjšega zaupanja v informacije na energetski izkaznici bi veljalo razmisliti o prenovi energetskih izkaznic in dodatni vključitvi informacij o porabi energije v evrih. Alternativno bi lahko v ta namen na specializiranih platformah ponujali izračun letne porabe energije v fizičnih enotah (kWh) in v evrih za tipično stanovanje v enostanovanjski in večstanovanjski stavbi glede na regijo, glavni energent za ogrevanje in energetski razred. Tovrstna primerjava bi lahko tudi omogočala izračun energetskih prihrankov v evrih v primeru energetske prenove stavbe.
  6. Informacijska komunikacijska tehnologija (IKT) bo v prihodnje gospodinjstvom v pomoč pri zmanjševanju porabe energije v domovih. Pametna omrežja omogočajo prihranke energije, stroškov in časa ter nudijo višjo raven udobja in priročnosti, po drugi strani pa stroški namestitve, strah pred izgubo nadzora in zasebnosti ter nepoznavanje novih tehnologij uporabnike odvrnejo od uporabe teh tehnologij. Zato bo potrebno pripraviti regulatorni okvir, za spodbudo gospodinjstvom k sodelovanju pa bo potrebno oblikovati finančne spodbude ter intenzivno informiranje in ozaveščanje o prednostih uporabe takega načina obravnave. Ponudba novih storitev bo podjetjem za dobavo energije omogočila prestrukturiranje v ponudnike celovitih energetskih rešitev.
Okolje in podnebje
10. 12. 2021
Koristna energija za ogrvanje in hlajenje

V petek 10. 12. 2021 med 9. in 11. uro je potekal spletni strokovni posvet z razpravo o izzivih in strateških usmeritvah sektorja ogrevanja in hlajenja v Sloveniji.

Področje ogrevanja in hlajenja v Sloveniji smo naslovili tudi v projektih LIFE Podnebna pot 2050 in LIFE Care4Climate, v okviru slednjega med drugim poteka priprava Strategije ogrevanja in hlajenja do leta 2050. Strategija bo predstavljala tudi pomembno izhodišče za oblikovanje rešitev glede oskrbe s toploto v okviru lokalnih energetskih konceptov, ki morajo usmerjati energetski prehod na lokalni ravni in s tem prispevati k doseganju ciljev na nacionalni ravni in v EU. Sodelovanje in povezovanje deležnikov je pri tem izjemnega pomena, zato vas vabimo, da se nam pridružite.

Energetska učinkovitost, raba obnovljivih virov energije, zanesljivost, energetska neodvisnost, prožnost, povezljivost, spoštovanje načel krožnega gospodarstva in podobno so postulati energetskih sistemov prihodnosti. Ta veljajo tudi za sektor ogrevanja in hlajenja, ki je soočen z nujnostjo pospešenega opuščanja fosilnih goriv in uvajanja stroškovno učinkovite in podnebju prijazne mešanice energetskih virov za ogrevanje in hlajenje stavb ter procesov. Proces razogljičenja ogrevanja in hlajenja v Sloveniji bistveno ovirata pomanjkanje jasnih dolgoročnih usmeritev in ciljev na tem področju ter neusklajene strategije posameznih sektorjev, kar je še posebno opazno pri razvoju energetske infrastrukture, zato je ustrezna opredelitev strateških usmeritev ključnega pomena.

Program:

9.00       Uvod s predstavitvijo namena posveta

9.10       Izhodišča – Celovita ocene možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje v Sloveniji, mag. Stane Merše, CEU

9.35       Ključne strateške usmeritve ogrevanja in hlajenja, mag. Jure Čižman, CEU

10.00     Razprava

Dodatne informacije: stane.merse@ijs.si in jure.cizman@ijs.si.

Učinkovita raba energije
22. 11. 2021

Spletni seminar je potekal v ponedeljek 29.11.2021 med 10.00 in 12.00.

Energetska učinkovitost je dragoceno sredstvo za soočanje z izzivi odvisnosti od uvoza energije in omejenih energetskih virov, potrebe po omejitvi podnebnih sprememb, zmanjšanja emisij onesnaževal zraka, izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva ter obvladovanju stroškov za energijo. V novem predlogu Direktive o energetski učinkovitosti je močno izpostavljeno, da je energetska učinkovitost prvi ključni element zelenega prehoda.

Ob tem se postavljajo vprašanja: Kako uspešna je bila Slovenija v preteklosti pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti? Ali smo sposobni izmeriti učinek ukrepov energetske učinkovitosti in kakšen je vpliv ukrepov na gibanje rabe energije? Kam se uvršča Slovenija glede na ostale države EU? Katere ukrepe Slovenija izvaja za izboljšanje energetske učinkovitosti? Koliko bo energetska učinkovitost prispevala k doseganju zmanjšanja emisij TGP? Seminar bo poskušal odgovoriti na zgornja in druga vprašanja in osvetliti širšo problematiko energetske učinkovitosti v Sloveniji tudi preko primerjav z ostalimi državami EU.

Dogodek je vseboval tematska predavanja s prikazom rezultatov in orodij projektov ODYSSEE-MURE in »LIFE Podnebna pot 2050«, ki predstavljajo dobro podlago pri delu odločevalcev in izvajalcev slovenske energetske in podnebne politike.

Spletni seminar je pripravil Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost (IJS CEU) v okviru EU projektov »H2020: ODYSSEE-MURE« in »LIFE Podnebna pot 2050«.

PROGRAM s predstavitvami v pdf obliki:

10:00-10:15    Predstavitev projektov ODYSSEE-MURE in LIFE Podnebna pot 2050

10:15-10:50    Ali je Slovenija izboljšala energetsko učinkovitost? Predstavitev baze in orodij ODYSSEE (dr. Fouad Al Mansour)

10:50-11:25    Kateri ukrepi pripomorejo k izboljšanju energetske učinkovitosti? Baza in orodja MURE (Matjaž Česen)

11:25-11:35    Analize s področja energetske učinkovitosti v projektu LIFE podnebna pot 2050 – pregled (mag. Stane Merše)

11:35-12:00    Kako pomembna je energetska učinkovitost za doseganje podnebne nevtralnosti – predstavitev projekcij in uporaba orodij ODYSSEE na projekcijah, tudi informacija kako je bil v projekcijah upoštevan Energy efficiency first princip (Matjaž Česen)

 

ODYSSEE –podatkovna baza, ki vsebuje kazalnike energetske učinkovitosti ter orodja za bolj podrobno analizo vpliva ukrepov energetske učinkovitosti na gibanje rabe energije ter primerjavo med državami
MURE –
podatkovna baza ukrepov in politik energetske učinkovitosti z evalvacijo ukrepov in naprednimi orodji za primerjavo med ukrepi in državami

Podatkovni bazi pokrivata vse države članice EU ter Norveško, Švico in Srbijo

Podnebna pot 2050 – Projekt LIFE Podnebna pot 2050 je namenjen spremljanju napredka in načrtovanju podnebnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na področjih stavb, prometa, industrije, kmetijstva, gozdarstva in odpadkov. Projekt gradi na razvoju in dopolnitvi obstoječega sistema za pripravo projekcij in spremljanju izvajanja ukrepov.

 

Za več informacije smo vam na voljo na naslovih:
matjaz.cesen@ijs.si in fouad.al-mansour@ijs.si

 

Več informacij o projektu ODYSSEE-MURE je na voljo na spletni strani projekta: http://www.odyssee-mure.eu/

Več informacij o projektu LIFE Podnebna pot 2050 je na voljo na spletni strani projekta: https://podnebnapot2050.si/

 

 

Okolje in podnebje
12. 10. 2021

Projekt LIFE Podnebna pot 2050 se po več kot štirih letih intenzivnega dela decembra 2021 končuje. Na IJS – Centru za energetsko učinkovitost smo zato njegove rezultate povzeli v videu z naslovom Naš cilj je podnebna nevtralnost. V njem predstavimo pripravo dolgoročnih projekcij zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Te so bile podlaga za pripravo scenarijev, ki so pokazali, da si Slovenija za cilj do leta 2050 lahko zastavi podnebno nevtralnost. Govorimo o Podnebnih ogledalih, s katerimi spremljamo izvajanje podnebnih ukrepov na ravni države, in Lokalnem semaforju podnebnih aktivnosti, ki je namenjen pregledu podnebnih aktivnosti v občinah. Kot bistveno za uspešno izvedbo projektnih aktivnosti, pa izpostavimo tudi vključevanje različnih deležnikov.

Vabljeni k ogledu!

Okolje in podnebje
29. 09. 2021

Na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost, smo skupaj s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor pripravili Podnebno ogledalo 2021, ki prinaša analizo izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v letu 2020. Čeprav bo Slovenija na področju emisij neETS, to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, cilj za leto 2020 dosegla, to za doseganje ciljev v letih 2030 in 2050 ne bo dovolj. Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov.

Podnebno ogledalo 2021 sestavlja šest zvezkov (Cilji, Promet, Stavbe, Kmetijstvo, Ostali sektorji, Večsektorski ukrepi), ki jim je dodan še povzetek za odločevalce. Vsa poročila so objavljena na spletu (https://podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/). Kazalci, ki so namenjeni spremljanju učinkov izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP, so v celoti objavljeni tudi na spletni strani ARSO (http://kazalci.arso.gov.si/sl/themes/climate-mirror). Podnebno ogledalo 2022 bo izšlo spomladi prihodnje leto. Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 (https://podnebnapot2050.si/).

Povzetek doseganja ciljev na področjih emisij TGP, energetske učinkovitosti in izrabe OVE leta 2019[1]

[1]     Vsi cilji so obvezujoči, z izjemo cilja na ravni rabe končne energije, ki je indikativen.

Ocena doseganja cilja 2019 Cilj Enota Stanje leta 2019 Cilj za leto 2019[1] Cilj za leto 2020[2]
Emisije toplogrednih plinov
Letne emisije TGP v
sektorju neETS
kt CO2 ekv 10.812 12.273 12.307
Energetska učinkovitost
Raba primarne energije TWh 77,9 82,3 82,9
Raba končne energije TWh 56,8 59,0 59,5
Prenova 3 % površine stavb osrednje vlade letno – kumulativno m2 62.841 169.844 196.670
Sistem obveznosti energetske učinkovitosti – kumulativno GWh 10.769 11.076 11.596
Izraba obnovljivih virov energije
Delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije % 22 24,3 25
Delež obnovljivih virov energije v energiji goriv za pogon vozil % 8 9 10

[1]        Cilji za leto 2018 so določeni z linearno interpolacijo med začetno vrednostjo v opazovanem obdobju in (indikativno) ciljno vrednostjo za leto 2020.

[2]        Cilji na področjih emisij TGP ter rabe primarne in končne energije opisujejo največjo dovoljeno vrednost, ki leta 2020 ne sme biti presežena, ostali cilji pa najmanjšo vrednost, ki mora biti dosežena.

Smeškoti so bili pridobljeni na strani Icon by Dryicons

Okolje in podnebje
14. 09. 2021

Podnebno ogledalo, dokument, v katerem so predstavljene glavne ugotovitve spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za preteklo leto, pripravljamo letos že četrto leto zapored.

Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, Podnebno ogledalo 2021, ki mu bo prihodnje leto sledilo še Podnebno ogledalo 2022, pa na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije pripravljamo v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor.

Tako kot lani vas tudi letos vabimo, da si ogledate osnutke sektorskih zvezkov in nam posredujete svoje pripombe na pripravljene vsebine. Z njimi bomo izboljšali kakovost in relevantnost v Podnebno ogledalo vključenih informacij ter okrepili priporočila za izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v naslednjem letu ali dveh. Svoje pripombe nam lahko posredujete na e-poštni naslov podnebno.ogledalo@ijs.si najkasneje do ponedeljka, 20. septembra 2021, in sicer izključno z obrazcem za sporočanje pripomb pod to povezavo. Pripombe naj se nanašajo samo na vsebine Podnebnega ogledala!

Z namenom, da bi izpostavili glavne ugotovitve Podnebnega ogledala 2021, smo letos pripravili tudi posnete predstavitve za sektorje promet, stavbe, kmetijstvo, industrija neETS in zelena gospodarsko rast. Vabljeni k ogledu!

V torek, 14. septembra 2021, bo ob 13. uri potekal tudi spletni dogodek za uskladitev glavnih poudarkov letošnjega Podnebnega ogledala. Več o tem pišemo v posebni novici.

Osnutki sektorskih zvezkov Podnebnega ogledala 2021 in posnete predstavitve njegovih glavnih ugotovitev so dostopni preko spodnjih povezav:

Okolje in podnebje
20. 04. 2021

Z namenom ozaveščanja in motiviranja slovenskih gospodinjstev, da svoje stare in neučinkovite naprave za ogrevanje in hlajenje zamenjajo z učinkovitejšimi, okolju prijaznejšimi, zelenimi alternativami, je nastala kampanja “Zamenjaj olje za okolje“. V sklopu kampanje je bila ustvarjena spletna platforma (zamenjajolje.si), ki izobražuje gospodinjstva o okoljskih in ekonomskih prednostih menjave starih ogrevalnih sistemov. Poleg denarnega prihranka, zamenjava neučinkovite naprave pripomore k izboljšani kakovosti zraka, povečanemu udobju uporabnikov, zanesljivosti obratovanja in oskrbe z energijo. Zamenjava sistema za ogrevanje in hlajenje lahko tudi poveča vrednost nepremičnine, saj je opremljena s sodobno tehnologijo na trajnosten vir energije.

Ideja kampanje je ozaveščanje gospodinjstev o pomembnosti menjave starih, neučinkovitih ogrevalnih naprav z okolju prijaznejšimi z namenom, da bi sprejemali bolj strokovno podprte odločitve že v fazah odločanja za zamenjavo in pregledovanja ponudb. Gospodinjstvo se lahko preko spletne platforme poduči o vseh sistemih, ki so mu na voljo pri zamenjavi, ter prednostih in slabosti posamezne tehnologije. Svojo odločitev lahko snuje na podlagi ekonomskih in okoljskih kriterijev, v pomoč pri izboru med različnimi ponudbami pa je na voljo tudi seznam kazalnikov, ki omogoča primerjavo med različnimi ponudniki.

Kampanja želi:

  1. strokovno podpreti odločanje gospodinjstev
  2. energetskim svetovalcem dati podporna orodja pri delu
  3. osveščati ljudi o pomembnosti zamenjave starih, neučinkovitih kotlov

 

Več informacij na voljo na spletni strani projekta Replace, za vprašanja pa smo na voljo na h2020replace@ijs.si

Dogodek
16. 10. 2020
KeepWarm Inspire Event Slovenija

O tem, kakšno vlogo ima daljinsko ogrevanje pri oskrbi s toploto v prihodnosti in kakšen je potencial DO za povečanje uporabe obnovljivih virov energije in izboljšanje učinkovitosti v Sloveniji, je bilo govora na spletnem »inspiracijskem seminarju« z naslovom Preobrazba daljinskega ogrevanja, ki je potekal 14. oktobra 2020 in ga je v živo spremljalo več kot 45 udeležencev.

Že s predstavitvijo ciljev in nekaterih rezultatov projekta KeepWarm ter poudarki glede značilnosti, izzivov in razvojnega okvirja za sisteme DO v Sloveniji, ki jih podal Jure Čižman z IJS, je bilo moč jasno prepoznati, da področje daljinskega ogrevanja zaznamuje kompleksen preplet raznolikih dejavnikov, od katerih je bilo v nadaljevanju največ časa posvečenega tehnologijam, načrtovanju in vključevanju deležnikov. Isti predavatelj je predstavil tudi razmere na področju integracije velikih toplotnih črpalk (TČ) v sisteme DO ter spregovoril o dejstvih in razlogih, zakaj ima ta tehnologija  svoje mesto v sistemih DO tudi v Sloveniji. Na primeru študije je med drugim prikazal pristop k oceni potenciala za oskrbo s toploto iz geotermalnega in hidrotermalnega vira ter ovrednotenje učinkov obratovanja TČ. O izkušnjah z izrabo odvečne toplote in aktivnostih glede zniževanja temperatur v sistemu DO v luči okoljskih strategij je spregovoril Primož Škerl iz Energetike Ljubljana, proces in rezultate digitalizacije distribucijskega sistema toplote v Šaleški dolini pa je predstavil Rok Miklavžina iz Komunalnega podjetja Velenje. Da je pri vzpostavitvi daljinskega ogrevanja ključno sodelovanje vseh deležnikov, je na izkušnjah iz prakse prikazal Rajko Leban iz energetske agencije GOLEA.

Okrogla miza in diskusija o razvoju sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji ob koncu seminarja je še potrdila, da:

  • je izziv nižanja temperaturnih režimov v sistemih DO en od najtežjih,
  • so tehnološke rešitve za izboljšanje učinkovitosti DO že na voljo, a je tudi zaradi ob pomanjkanja virov (finance, znanje, administrativne ovire…) implementacija zahtevna in dolgotrajna,
  • je potrebno čim prej oblikovati strategijo in akcijski program za (daljinsko) ogrevanje v Sloveniji ter oblikovati podporno okolje za izvedbo projektov,
  • je nujno oblikovanje strokovne koordinacije, ki bi pripravila predloge za področje DO in bi bila kompetenten sogovornik ministrstvu,
  • je vloga pospeševalcev projektov (npr. lokalne energetske agencije) pri povezovanju deležnikov (odjemalci, občine, podjetja DO / koncesionarji) in usklajevanju interesov ključna,
  • časa za odlašanje pri prenovah in razvoju sistemov DO ni več, saj se napoveduje še dodatna zaostritev pogojev za doseganje učinkovitosti sistemov DO, ki so pogoj za njegovo obratovanje.

Predstavitve:

Podpora prenovam in razvoju sistemov daljinskega ogrevanja skozi rezultate projekta KeepWarm (Jure Čižman, IJS)

Sistemi daljinskega ogrevanja v luči okoljskih strategij (Primož Škerl, Energetika Ljubljana)

Integracija velikih toplotnih črpalk in izkoriščanje plitve geotermalne energije za oskrbo sistema DO s toploto (Jure Čižman, IJS)

Uporaba digitalnih tehnologij v distribucijskem sistemu toplote v Šaleški dolini (Rok Miklavžina, KP Velenje – PE Energetika)

Sodelovanje med deležniki pri vzpostavitvi daljinskega ogrevanja, razvoj sistemov DOLB, kot 100% OVE sistemi ter večanje deleža OVE v SDO (Rajko Leban, GOLEA)


Sistemi daljinskega ogrevanja v Sloveniji in tudi širše v Evropi so pred velikimi izzivi, ki jih prednje postavljajo vse višje zahteve glede energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov energije in zmanjševanja izpustov emisij. Z iskanjem načinov in rešitev, ki bi podprle prenove in pospešile trajnostni razvoj teh sistemov, se ukvarja tudi evropski projekt »KeepWarm«, www.keepwarmeurope.eu, ki se zaključuje konec leta 2020. V dobrih dveh letih se je v okviru projekta v sedmih sodelujočih evropskih državah izvedla vrsta izobraževanj za podjetja daljinskega ogrevanja (DO), pripravilo se je več kot 25 poslovnih načrtov za prenove in širitve sistemov DO (trije od teh v Sloveniji), oblikovalo pa se je tudi več nacionalnih akcijskih načrtov za prenove DO in drugih priporočil, namenjenih zlasti zakonodajalcem, ki sprejemajo strategije in izdelujejo akcijske načrte na področju oskrbe s toploto.