ki se je odvil 16.12.2022 na ARSO med 9. in 12. uro.
Namen dogodka je bil predstavitev vsebine poročila splošni javnosti. Poročilo vsebuje celovit pregled aktivnosti in na ta način predstavlja dobro osnovo za razmislek o preteklih aktivnostih, za oceno trenutnega stanja ter za diskusijo o nadaljnjih korakih. V drugem delu dogodka so bile osvetljeni rezultatih posvetovanja o ciljih in usmeritvah izvedenega v sklopu priprave posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter predstavljeno stanje priprave podnebnega zakona.
8. nacionalno poročilo Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja je obširno (približno 250 stransko) poročilo Slovenije o njenih aktivnostih na področju blaženja podnebnih sprememb in prilaganja nanje. Poročilo se pripravlja vsake štiri leta. Dodatno se, vsaki dve leti, pripravlja tudi dveletno poročilo. V letih, ko sovpadeta sta nacionalno in dveletno poročilo združena v en dokument.
Poročilo vsebuje naslednja poglavja: Nacionalne razmere, ki vplivajo na emisije TGP; Evidence emisij toplogrednih plinov; Ukrepi in usmeritve; Projekcije emisij toplogrednih plinov; Učinki podnebnih sprememb, ranljivost in prilagajanje; Finančni viri in prenos tehnologij; Raziskave in sistematična opazovanja ter v prilogi 5. dveletno poročilo.
Nekateri poudarki poročila so:
- Emisije TGP se od leta 2008, ko so dosegle vrh, zmanjšujejo. Leta 2019 so bile za 17 % nižje kot leta 2005, leta 2020 pa za 23 % nižje kot leta 2005. Dodatno znižanje glede na 2019 lahko v največji meri pripišemo ukrepom ob epidemiji COVID
- Emisije so se najbolj zmanjšale v stavbah, transformacijah, iz odpadkov, tudi v industriji, v prometu so bile emisije glede na 2005 višje, v kmetijstvu pa na podobnem nivoju
- Velika rast cestnega prometa tako potniškega kot tovornega je vplivala na povečanje emisij iz prometa. Na rast tovornega prometa vpliva tudi izvozno usmerjeno gospodarstvo kakor tudi lega Slovenije. Slovenija je med bolj industrializirani državami EU.
- Poročilo vsebuje pregled ukrepov za zmanjšanje emisij TGP iz krovnega izvedbenega dokumenta, ki je NEPN, ter tudi finančnih in sektorskih programov kot so (Načrt za okrevanje in odpornost, Program razvoja prometa, DSEPS, itd.)
- Slovenija izvaja in ima sprejetih veliko ukrepov, ki zmanjšujejo emisij, kar je zajeto v projekciji z obstoječimi ukrepi, poleg tega pa načrtuje še dodatne ukrepe, ki bodo po projekciji z dodatnimi ukrepi omogočili doseganje znatno nižjih emisij (leta 2030 za 28 % nižje emisije glede na leto 2005).
- Ključni izzivi na področju zmanjševanja emisij so: pri prehodu na elektriko, kar zahteva preoblikovanje načina uporabe in proizvodnje elektrike in tudi transformacijo omrežij, zamenjava fosilnih goriv z OVE in sintetičnimi gorivi, zmanjšanje emisij v prometu preko zmanjševanja prometne aktivnosti, večje uporabe trajnostnih načinov prevoza in tehnološke transformacije vozil. Kmetijstvo z omejenim potencialom za zmanjšanje emisij predstavlja izziv v luči uvajanja novih pristopov, negotovost obstaja glede pravilnega vrednotenja emisij.
- Vzpostavljen je kakovosten sistem spremljanja v obliki podnebnega ogledala, ki pa ga je potrebno formalizirati in prilagoditi za spremljanje izvajanja NEPN.
- Trajnostni razvoj je vključen v vzgojo in izobraževanje, vendar manjka širok in celovit koncept, manjkajo tudi nekatere pomembne kategorije npr. nizkoogljično gospodarstvo, prilagajanje na podnebne spremembe, trajnostna mobilnost, itd. Manjka tudi večja skladnost med učenjem in življenjem v izobraževalnih inštitucijah.
- Splošna ozaveščenost javnosti o problematiki podnebnih sprememb je dobra, vendar je šibko aktivno ukrepanje posameznika na področju zmanjševanja emisij
- Na področju prilagajanja na podnebne spremembe je Slovenija izvedla analizo vpliva podnebnih sprememb na prihodnje podnebne značilnosti, manjkajo pa nadaljnji koraki, ki bodo vsebovali podrobnejše analize na manjših prostorskih skalah ter pripravo ukrepov prilagajanja po sektorjih
- Slovenija je dosegla cilje, ki jih je imela zastavljene za obdobje 2013-2020 za emisije neETS. Vendar to ne pomeni, da bo uspešna tudi v prihodnje, saj se cilji zaostrujejo. Do leta 2030 mora po sprejetem predlogu ESR iz paketa Pripravljeni na 55 emisij neETS zmanjšati za 27 % glede na leto 2005. Projekcije z dodatnimi ukrepi kažejo, da je za Slovenijo to dosegljivo, vendar je potrebno dosledno izvajanje obstoječih in dodatnih ukrepov v vseh sektorjih.
- Začasni podatki o emisijah neETS za leto 2022, ki temeljijo na mesečnih podatkih o prodaji fosilnih goriv v Sloveniji, kažejo da obstaja velika verjetnost, da bo letni cilj presežen, saj je bila prodaja dizla v Sloveniji rekordna.
Združeno 8. nacionalno poročilo in 5. dveletno poročilo je v zaključni fazi priprave. Ko bo oddano Združenim narodom, bo objavljeno na njihovi spletni strani https://unfccc.int/NC8, slovenska verzija pa bo objavljena na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor.
Predstavitev 8. nacionalnega poročila UNFCCC (Katarina Trstenjak in Matjaž Česen, IJS-CEU)