Predstavitve pripravljalne delavnice za Energetsko ogledalo 2026: Kako podpreti izvajanje NEPN?

V četrtek, 24. septembra 2026, je v veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan« potekala pripravljalna delavnica za Energetsko ogledalo 2026: kako podpreti izvajanje NEPN?

Na delavnici smo predstavili glavne ugotovitve glede doseganja nacionalnih ciljev in izvajanja ukrepov Posodobljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 2024). Energetsko ogledalo 2026 je namenjeno pregledu izvajanja NEPN na področjih energetske varnosti, notranjega trga energije ter raziskav, inovacij in konkurenčnosti, letos pa vključuje tudi prostorsko načrtovanje, večsektorske ukrepe ter ukrepe na področju prilagajanja na podnebne spremembe in zmanjševanja okoljske škode.

Po uvodnem pozdravu smo najprej predstavili doseganje glavnih nacionalnih ciljev na področjih razogljičenja in energetske učinkovitosti. Sledil je pregled doseganja ciljev na področjih energetske varnosti in notranjega trga energije. V drugem delu delavnice smo se posvetili raziskavam, inovacijam in konkurenčnosti ter prostorskemu načrtovanju, drugim medsektorskim ukrepom in prilagajanju na podnebne spremembe. Pomemben del delavnice je bila tudi razprava z udeleženci ter oblikovanje predlogov za izboljšanje izvajanja ukrepov NEPN.

Hvala vsem udeležencem za aktivno sodelovanje, razpravo in predloge!

Predstavitve so dostopne preko povezav v naslovih predavanj:

• Doseganje glavnih nacionalnih ciljev na področjih razogljičenja in energetske učinkovitosti, Matjaž Česen, mag. Barbara Petelin Visočnik, Marko Đorić, vsi IJS-CEU
• Doseganje nacionalnih ciljev na področjih energetske varnosti in notranjega trga energije, dr. Edvard Košnjek, IJS-CEU, mag. Matej Urh, Plinovodi
• Doseganje nacionalnih ciljev na področjih raziskav, inovacij in konkurenčnosti, dr. Nevenka Hrovatin, dr. Matej Švigelj, dr. Jelena Zorić, CPOEF
• Prostorsko načrtovanje in prilagajanje na podnebne spremembe, Katarina Trstenjak, IJS-CEU

Vabimo vas k posredovanju pripomb na osnutek Energetskega ogledala 2026!
Pripombe sprejemamo do četrtka, 1. oktobra 2026, na e-naslov edvard.kosnjek[afna]ijs.si

Nižji računi za energijo, udobje bivanja, višina investicije, potresna varnost ali vpliv na okolje — katere koristi prenove štejejo največ? V petih evropskih državah zbiramo mnenja lastnikov, stanovalcev, upravnikov, strokovnjakov in odločevalcev. Anketa vzame 10 minut in je odprta do 30. septembra 2026.

Prenova stavb prinaša več vrst koristi hkrati, ki pa se med seboj pogosto izključujejo: celovita energetska prenova zniža stroške in emisije, a zahteva večjo investicijo; potresna utrditev poveča varnost, a pomeni daljša in bolj moteča gradbena dela. Kako te koristi uravnotežiti, ni le tehnično vprašanje — odvisno je od tega, kaj je ljudem, ki v stavbah živijo, jih upravljajo ali financirajo, pomembno.

V okviru projekta GreenRenoV8, ki ga sofinancira program LIFE Evropske unije, partnerji iz Slovenije, Italije, Grčije, Avstrije in Belgije razvijajo skupno metodo za primerjavo možnosti prenove — od blažje energetske prenove do celovite prenove s potresno utrditvijo. Metoda različne koristi prenove ovrednoti z uporabo uteži, te pa želimo določiti na podlagi mnenj deležnikov v vsaki državi, ne zgolj s presojo raziskovalcev. Rezultati bodo v Sloveniji uporabljeni pri razvoju načrta prenove stavbe (Building Renovation Passport) in v priporočilih za oblikovanje spodbud za prenovo.

Anketo koordinira Center za energetsko učinkovitost Instituta “Jožef Stefan”. Odgovarjate tako, da po dva kriterija hkrati primerjate med seboj in označite, kateri je za vas pomembnejši in koliko; vsak kriterij ima kratko razlago, predznanje ni potrebno. Anketa je v angleščini, anonimna in ne zahteva nobenih podatkov o vaši stavbi. Rezultate bomo objavili v zbirni obliki po državah in skupinah deležnikov.

K sodelovanju vabimo lastnike in stanovalce večstanovanjskih stavb, upravnike, energetske in gradbene strokovnjake, predstavnike občin in javnih ustanov ter financerje. Anketa vzame 10 minut in je odprta do 30. septembra 2026.

Izpolnite anketo [kliknite tukaj].

Več o projektu: https://ceu.ijs.si/en/greenrenov8/about/.

Kontakt: dr. Gašper Stegnar, gasper.stegnar@ijs.si.

Projekt GreenRenoV8 (LIFE23-CET) je sofinanciran iz programa LIFE Evropske unije. Izražena stališča so stališča avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali agencije CINEA.

Na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« (IJS CEU) v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (CPOEF) letos pripravljamo drugo Energetsko ogledalo, dokument, ki je namenjen pregledu izvajanja Posodobljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 2024) za razsežnosti energetska varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

V okviru priprave Energetskega ogledala 2026 vas v četrtek, 24. septembra 2026, ob 9. uri vabimo, da se nam pridružite na delavnici, na kateri bomo predstavili predstavili glavne ugotovitve doseganja ciljev in spremljanja izvajanja ukrepov iz NEPN 2024 za omenjene razsežnosti. Dogodek je namenjen tudi oblikovanju priporočil za izboljšanje izvajanja NEPN 2024. Ob prijavi na delavnico boste nekaj dni pred dogodkom prejeli tudi povezavo na osnutek Energetskega ogledala 2026.

Program dogodka >>>

Lokacija dogodka

Velika predavalnica IJS, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana (Google Maps povezava)

Prihod na lokacijo

Ker na lokaciji ni možnosti parkiranja osebnih vozil, vas vljudno vabimo, da na delavnico pridete z uporabo katerega od trajnostnih načinov transporta, peš, s kolesom (osebno kolo je mogoče parkirati na lokaciji) ali javnim potniškim prometom:

• Bicike(LJ): od lokacije dogodka 5 min (peš) oddaljeno Bicike(LJ) postajališče na Tržaški cesti 37 (https://goo.gl/maps/ES1D3PcquJgvn58N6)
  Več o lokacijah postajališč Bicike(LJ).

• Javni potniški promet: od lokacije dogodka 2 min (peš) oddaljeno postajališče Jadranska (https://goo.gl/maps/ZQ9wPjHS4zv7Tn4j6), kjer ustavljata avtobusa s številko 01 in 01B.
  Več o linijah in postajališčih LPP.

• Seznam P+R lokacij: https://www.lpp.si/uporabne-informacije-za-potnike/p-r-parkiraj-se-pelji-z-avtobusom

Kosilo

Udeleženci dogodka ste lepo vabljeni, da se udeležite tudi kosila, ki je namenjeno druženju. Vljudno vas prosimo, da nam omogočite trajnostno ravnanje s hrano in ob prijavi na dogodek označite, če se boste brezplačnega kosila udeležili.

Prijava

Prijave potekajo preko spletne prijavnice TUKAJ (s klikom na besedo TUKAJ se odpre spletna prijavnica, kjer izpolnite polja in s klikom na polje POŠLJI zaključite s prijavo) najkasneje do petka, 18. septembra 2026, do 11. ure. Po prijavi boste po e-pošti prejeli podrobnejša navodila o poteku dogodka. Prijava je obvezna, saj drugače vstop na območje IJS ni mogoč.

Informacije

Za več informacij o dogodku se lahko obrnete na edvard.kosnjek@ijs.si.

Dodatne informacije o Energetskem ogledalu najdete na spletni strani IJS-CEU na podstrani Energetsko ogledalo.

V torek, 9. junija 2026, je v prostorih Arhiva Republike Slovenije potekal dogodek z naslovom »Kako podpreti izvajanje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb«.

Dogodek smo začeli s pregledom doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, rabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v letu 2024. Pred odmorom je nato sledila še predstavitev trenutnega stanja v prometu. Zaradi velikega deleža, ki ga ta sektor prispeva tako k rabi končne energije kot tudi izpustom TGP, ter omejenega vpliva na dogajanje v tem sektorju, je, kot običajno, predstavitvi sledila tudi živahna izmenjava mnenj in izkušenj.

Drugi del dogodka je bil namenjen predstavitvi aktualnih informacij o doseganju ciljev in izvajanju ukrepov iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) na področjih kmetijstva, rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) ter stavb in industrije. Dodatne predloge za izboljšanje izvajanja ukrepov smo tokrat iskali tudi s pomočjo Mentimetra. Hvala vsem udeleženim za aktivno sodelovanje!

Predstavitve so dostopne preko povezav v naslovih predavanj.

• Zmanjševanje izpustov TGP in novi podnebni cilji 2040, Matjaž Česen, IJS-CEU
• Doseganje glavnih nacionalnih ciljev na področju razogljičenja, Marko Đorić, IJS-CEU
• Doseganje glavnih nacionalnih ciljev na področju energetske učinkovitosti, Barbara Petelin Visočnik, IJS-CEU
• Promet, Gregor Pretnar, PNZ
• Kmetijstvo, Jože Verbič, KIS
• Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF), dr. Boštjan Mali, GIS
• Stavbe, Barbara Petelin Visočnik, IJS-CEU
• Industrija, Matevž Pušnik, IJS-CEU

Vabimo vas, da se nam v torek, 9. junija 2026, ob 9. uri pridružite v prostorih Arhiva Republike Slovenije na dogodku »Kako podpreti izvajanje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb«. Na dogodku bomo pregledno predstavili aktualne ugotovitve glede doseganja skupnih in sektorskih ciljev iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 2024) za razsežnosti razogljičenja in energetske učinkovitosti. Udeleženci boste lahko aktivno sodelovali pri oblikovanju predlogov za izboljšanje izvajanja ukrepov v sektorjih rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), prometa, stavb in industrije, ki so pomembni tudi že z vidika priprave naslednjega NEPN. Prijavljeni boste pred dogodkom prejeli tudi osnutek strokovnih podlag za Poročilo o blaženju podnebnih sprememb.

Dogodek organiziramo v okviru priprave strokovnih podlag za pripravo Poročila o blaženju podnebnih sprememb in spremljanje napredka razogljičenja v okviru NEPN za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Pri pripravi sodelujemo: Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU), PNZ svetovanje projektiranje, Gozdarski inštitut Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije.

Program

Uvodnemu pozdravu bo sledil pregled trenutnega stanja doseganja ciljev na področjih izpustov toplogrednih plinov (TGP), obnovljivih virov energije (OVE), rabe energije in sektorja LULUCF. Po kratkem odmoru bodo sledile sektorske predstavitve. Najprej bo na kratko predstavljeno trenutno stanje v kmetijstvu, sledili pa bodo še promet, stavbe in industrija, kjer bo nekaj časa namenjenega tudi oblikovanju priporočil za nadaljnje usmerjanje izvajanja ukrepov. Dogodek bomo zaključili z druženjem ob kosilu.

Program dogodka

Lokacija dogodka

Arhiv Republike Slovenije, Poljanska cesta 40, 1000 Ljubljana (Google Maps povezava)

Prihod na lokacijo

Vljudno vas vabimo, da na dogodek pridete z uporabo katerega od trajnostnih načinov transporta, peš, s svojim kolesom (kolesarnica Arhiva je dostopna s Kapusove ulice) ali uporabo storitve Bicike(LJ), ali javnim potniškim prometom (št. 05 in 13 – postajališče Cukrarna ali št. 02, 11 in 20 – postajališče Roška).

Kosilo

Udeleženci dogodka ste lepo vabljeni, da se udeležite tudi kosila, ki je namenjeno druženju. Vljudno vas prosimo, da nam omogočite trajnostno ravnanje s hrano in ob prijavi na dogodek označite, če se boste brezplačnega kosila udeležili.

Prijava

Prijava na dogodek, ki je brezplačen, je obvezna. Prijave zbiramo do petka, 5. junija 2026, do 11. ure, preko elektronske prijavnice – kliknite tukaj. V primeru, da povezava ne deluje, vas prosimo, da v naslovno vrstico brskalnika neposredno vnesete https://forms.gle/EY9G25povrE5Ko3h8.

Informacije

Za več informacij o dogodku se lahko obrnete na barbara.visocnik@ijs.si.

Kako lahko daljinsko ogrevanje prispeva k evropskemu zelenemu prehodu? Vabimo vas, da se nam pridružite na transnacionalni delavnici projekta REHEATEAST za Madžarsko, Slovaško in Slovenijo in se seznanite s pristopi in praktičnimi rešitvami za razvoj trajnostnih sistemov daljinskega ogrevanja.

Spletni dogodek ponuja priložnost za vpogled v preplet politik, naprednih tehnologij in praktičnih regionalnih izkušenj, ki pospešujejo razogljičenje in modernizacijo sistemov daljinskega ogrevanja. Predstavljene bodo rešitve naslednje generacije sistemov daljinskega ogrevanja – od vključevanja obnovljivih virov energije in odvečne toplote do pametnih omrežij, digitalizacije in naprednih orodij za upravljanje – ter izkušnje pilotnih aktivnosti in čezmejnega sodelovanja projekta REHEATEAST.

Pridružite se nam v sredo, 6. maja 2026, od 9.00 do 11.45 (CET). Dogodek bo potekal v angleškem jeziku. Podrobnejše informacije o njem so na voljo tukaj (v angleškem jeziku).

Prijave sprejemamo najkasneje do 4. maja 2026 do 17. ure (CET) prek naslednje povezave. V primeru, da povezava ne deluje, vas prosimo, da v naslovno vrstico brskalnika neposredno vnesete https://forms.gle/nA3PRfxwKU41LvVQ7.

Čeprav je dogodek brezplačen, je prijava zanj obvezna. Vsi prijavljeni udeleženci bodo povezavo za dostop prejeli en do dva dni pred delavnico.

Prvi nacionalni povzetek za odločevalce z naslovom Daljinsko ogrevanje bo eden ključnih stebrov energetskega prehoda, ki je bil pripravljen v okviru projekta REHEATEAST, prinaša vpogled v ključne izzive in usmeritve razvoja sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v Sloveniji, kot jih vidijo glavni deležniki, ki delujejo na tem področju.

Večina daljinske toplote je še vedno proizvedena iz fosilnih virov

Sistemi daljinskega ogrevanja delujejo danes v približno tretjini slovenskih občin. Večina sistemov je visokotemperaturnih, med energetskimi viri pa prevladujeta zemeljski plin in premog. Da bi lahko daljinsko ogrevanje upravičilo svojo strateško vlogo pri energetskem prehodu in prispevalo k doseganju nacionalnih podnebnih in energetskih ciljev, bodo potrebni prehod na nizkotemperaturne sisteme, vključevanje različnih virov ter povečanje energetske učinkovitosti tako samih sistemov kot tudi stavb, ki jih ti sistemi oskrbujejo.

Mnenje glede strateške vloge daljinskega ogrevanja je soglasno

Analiza ankete, ki je bila v okviru projekta REHEATEAST izvedena med glavnimi deležniki s področja daljinskega ogrevanja, je izpostavila daljinsko ogrevanje kot enega ključnih stebrov energetskega prehoda. Jasen, stabilen in usklajen regulativni okvir, dolgoročno dostopni in predvidljivi finančni instrumenti, poenostavljeni administrativni postopki in sistematično vključevanje deležnikov so pri tem osnova za razvoj in učinkovito izvedbo kakovostnih projektov, ki bodo prispevali k doseganju zastavljenih ciljev ter izboljšali dostopnost oskrbe s toploto in kakovost lokalnega okolja.

Samo formalno vključevanje deležnikov ne zadostuje

Deležniki so v anketi izpostavili občine kot ključne pri spodbujanju ali oviranju razvoja daljinskega ogrevanja. Obenem so opozorili tudi na potrebo po sistematičnem vključevanju deležnikov v procese oblikovanja politik in pripravo projektov. To namreč omogoča iskanje rešitev, ki so sprejemljive in izvedljive v lokalnem okolju, obenem pa prispevajo k doseganju ciljev na nacionalni ravni. To ni vedno enostavno, saj se lahko dojemanje trenutnega stanja in ideje za razvoj področja med deležniki močno razlikujejo. Nekatere od teh razlik zato povzema tudi ta povzetek.

Vabimo vas k branju celotnega nacionalnega povzetka za odločevalce s pregledom trenutnega stanja in ključnimi ugotovitvami deležnikov glede prihodnjega razvoja na področju daljinskega ogrevanja v Sloveniji.

>>> Datoteka s povzetkom za odločevalce [pdf]

ki bo potekal v predavalnici P2 na Reaktorskem centru IJS, Brinje 40, 1262 Dol pri Ljubljani v

sredo, 22. aprila 2026, ob 9:00.

Program dogodka

V prvem delu bodo udeleženci spoznali ključne značilnosti programov SRRS, pogoje za pridobitev sredstev ter pregled aktualnih in napovedanih razpisov. Poseben poudarek bo na razumevanju vsebinskih zahtev, ki jih morajo projekti izpolnjevati za uspešno prijavo. Drugi del bo namenjen predstavitvi konceptov krožnega gospodarstva in Novega evropskega Bauhausa (NEB) ter njunemu vplivu na oblikovanje projektov. Udeleženci bodo pridobili vpogled v to, kako vključiti trajnostne principe v zasnovo projektov ter jih učinkovito povezati z zahtevami financerjev in praktične napotke za pripravo projektov – od idejne zasnove do prijave na razpise. Predstavljene bodo ključne usmeritve za povečanje uspešnosti pri pridobivanju sredstev, najpogostejši izzivi ter priporočila za njihovo premagovanje, dogodek pa se bo zaključil z razpravo in vprašanji udeležencev.

Program dogodka [PDF] >>>

Lokacija dogodka

Predavalnica P2 (Reaktorski center IJS, Brinje 40, 1262 Dol pri Ljubljani) (Google Maps povezava).

Prijava

Prijave potekajo do petka, 17. aprila 2026, do 11. ure preko spletne prijavnice TUKAJ (s klikom na besedo TUKAJ se odpre spletna prijavnica, kjer izpolnite polja in s klikom na polje POŠLJI zaključite s prijavo).

Prvi povzetek za odločevalce z naslovom Pospeševanje preobrazbe daljinskega ogrevanja v srednji in vzhodni Evropi, ki je bil pripravljen v okviru projekta REHEATEAST, vključuje jasna priporočila za oblikovalce politik na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Daljinsko ogrevanje je ključnega pomena za čisto energetsko prihodnost Evrope

Ogrevanje predstavlja v Evropi več kot 40 % rabe energije v stavbah. V številnih državah srednje in vzhodne Evrope je daljinsko ogrevanje pri tem še vedno v veliki meri odvisno od fosilnih goriv, kar prispeva k nestabilnosti cen toplote, energetski revščini in podnebnim tveganjem. Analiza, izvedena v okviru projekta REHEATEAST, je pokazala, da je posodobitev daljinskega ogrevanja – s povečanjem energetske učinkovitosti, vključevanjem obnovljivih virov energije, izkoriščanjem odvečne toplote, optimizacijo sistemov daljinskega ogrevanja (SDO) in pametnejšim načrtovanjem – ključna za doseganje podnebnih ciljev, ob tem pa izboljšuje tudi dostopnost oskrbe s toploto in energetsko varnost.

Široko soglasje, strukturne ovire ostajajo izziv

Povzetek za odločevalce izpostavlja enotno mnenje deležnikov, izoblikovano na podlagi posvetovanj z oblikovalci politik, regulatorji in strokovnjaki s področja daljinskega ogrevanja iz osmih držav: daljinsko ogrevanje bo ostalo temelj prihodnjih energetskih sistemov. Hkrati pa povzetek opozarja tudi na obstoječe izzive: zakonodaja, ki zaostaja za podnebnimi cilji, počasni in zapleteni postopki pridobivanja dovoljenj, omejena mobilizacija zasebnih naložb ter šibko usklajevanje med občinami, upravljavci SDO, upravniki stavb in končnimi porabniki. Pobude na ravni EU, kot sta »Pripravljeni na 55« in REPowerEU, zagotavljajo pomembno podporo daljinskemu ogrevanju, vendar izvajanje na nacionalni in lokalni ravni evropskim usmeritvam še vedno sledi samo delno.

Jasne politike lahko sprostijo naložbe in zaščitijo potrošnike

Za odpravo teh ovir so v povzetku za odločevalce navedena konkretna priporočila. Ta vključujejo pripravo in izvajanje dolgoročnih nacionalnih strategij za daljinsko ogrevanje, usklajenih s podnebnimi cilji, obvezno načrtovanje ogrevanja, vključno z določitvijo prednostnih območij, na ravni občine, uvedbo stabilnih in preglednih okvirov za oblikovanje tarif, krepitev vodilne vloge občin pri integriranem načrtovanju ogrevanja ter vključevanje zainteresiranih deležnikov in porabnikov. Učinkovito izvajanje teh ukrepov lahko znatno zmanjša porabo fosilnih goriv, zniža stroške ogrevanja, spodbudi naložbe in v urbanih območjih zagotovi ogrevalne sisteme, ki bodo bolj prilagodljivi in odpornejši na vplive podnebnih sprememb.

Oblikovalci politik in zainteresirani deležniki ste vabljeni k branju celotnega povzetka za odločevalce s podrobno analizo, ključnimi ugotovitvami in konkretnimi predlogi za oblikovanje politik, potrebnih za pospešitev preobrazbe daljinskega ogrevanja v srednji in vzhodni Evropi.

>>> Datoteka s povzetkom za odločevalce [pdf]

V četrtek, 18. decembra smo za članice mreže Plan B in društva CIPRA Slovenija organizirali predstavitev orodja LEAP in predpostavk, ki jih lahko nevladne organizacije in drugi akterji v civilni družbi uporabijo pri svojem delu – od zagovorništva in analiz do komunikacijskih aktivnosti. Razprava je odprla tudi vprašanja o ukrepih za zmanjševanje emisij v prometnem sektorju.