Poročilo o dogodku Predstavitev poročila Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja (UNFCCC)

ki se je odvil 16.12.2022 na ARSO med 9. in 12. uro.

Namen dogodka je bil predstavitev vsebine poročila splošni javnosti. Poročilo vsebuje celovit pregled aktivnosti in na ta način predstavlja dobro osnovo za razmislek o preteklih aktivnostih, za oceno trenutnega stanja ter za diskusijo o nadaljnjih korakih. V drugem delu dogodka so bile osvetljeni rezultatih posvetovanja o ciljih in usmeritvah izvedenega v sklopu priprave posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter predstavljeno stanje priprave podnebnega zakona.

8. nacionalno poročilo Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja je obširno (približno 250 stransko) poročilo Slovenije o njenih aktivnostih na področju blaženja podnebnih sprememb in prilaganja nanje. Poročilo se pripravlja vsake štiri leta. Dodatno se, vsaki dve leti, pripravlja tudi dveletno poročilo. V letih, ko sovpadeta sta nacionalno in dveletno poročilo združena v en dokument.

Poročilo vsebuje naslednja poglavja: Nacionalne razmere, ki vplivajo na emisije TGP; Evidence emisij toplogrednih plinov; Ukrepi in usmeritve; Projekcije emisij toplogrednih plinov; Učinki podnebnih sprememb, ranljivost in prilagajanje; Finančni viri in prenos tehnologij; Raziskave in sistematična opazovanja ter v prilogi 5. dveletno poročilo.

Nekateri poudarki poročila so:

• Emisije TGP se od leta 2008, ko so dosegle vrh, zmanjšujejo. Leta 2019 so bile za 17 % nižje kot leta 2005, leta 2020 pa za 23 % nižje kot leta 2005. Dodatno znižanje glede na 2019 lahko v največji meri pripišemo ukrepom ob epidemiji COVID
• Emisije so se najbolj zmanjšale v stavbah, transformacijah, iz odpadkov, tudi v industriji, v prometu so bile emisije glede na 2005 višje, v kmetijstvu pa na podobnem nivoju
• Velika rast cestnega prometa tako potniškega kot tovornega je vplivala na povečanje emisij iz prometa. Na rast tovornega prometa vpliva tudi izvozno usmerjeno gospodarstvo kakor tudi lega Slovenije. Slovenija je med bolj industrializirani državami EU.
• Poročilo vsebuje pregled ukrepov za zmanjšanje emisij TGP iz krovnega izvedbenega dokumenta, ki je NEPN, ter tudi finančnih in sektorskih programov kot so (Načrt za okrevanje in odpornost, Program razvoja prometa, DSEPS, itd.)
• Slovenija izvaja in ima sprejetih veliko ukrepov, ki zmanjšujejo emisij, kar je zajeto v projekciji z obstoječimi ukrepi, poleg tega pa načrtuje še dodatne ukrepe, ki bodo po projekciji z dodatnimi ukrepi omogočili doseganje znatno nižjih emisij (leta 2030 za 28 % nižje emisije glede na leto 2005).
• Ključni izzivi na področju zmanjševanja emisij so: pri prehodu na elektriko, kar zahteva preoblikovanje načina uporabe in proizvodnje elektrike in tudi transformacijo omrežij, zamenjava fosilnih goriv z OVE in sintetičnimi gorivi, zmanjšanje emisij v prometu preko zmanjševanja prometne aktivnosti, večje uporabe trajnostnih načinov prevoza in tehnološke transformacije vozil. Kmetijstvo z omejenim potencialom za zmanjšanje emisij predstavlja izziv v luči uvajanja novih pristopov, negotovost obstaja glede pravilnega vrednotenja emisij.
• Vzpostavljen je kakovosten sistem spremljanja v obliki podnebnega ogledala, ki pa ga je potrebno formalizirati in prilagoditi za spremljanje izvajanja NEPN.
• Trajnostni razvoj je vključen v vzgojo in izobraževanje, vendar manjka širok in celovit koncept, manjkajo tudi nekatere pomembne kategorije npr. nizkoogljično gospodarstvo, prilagajanje na podnebne spremembe, trajnostna mobilnost, itd. Manjka tudi večja skladnost med učenjem in življenjem v izobraževalnih inštitucijah.
• Splošna ozaveščenost javnosti o problematiki podnebnih sprememb je dobra, vendar je šibko aktivno ukrepanje posameznika na področju zmanjševanja emisij
• Na področju prilagajanja na podnebne spremembe je Slovenija izvedla analizo vpliva podnebnih sprememb na prihodnje podnebne značilnosti, manjkajo pa nadaljnji koraki, ki bodo vsebovali podrobnejše analize na manjših prostorskih skalah ter pripravo ukrepov prilagajanja po sektorjih
• Slovenija je dosegla cilje, ki jih je imela zastavljene za obdobje 2013-2020 za emisije neETS. Vendar to ne pomeni, da bo uspešna tudi v prihodnje, saj se cilji zaostrujejo. Do leta 2030 mora po sprejetem predlogu ESR iz paketa Pripravljeni na 55 emisij neETS zmanjšati za 27 % glede na leto 2005. Projekcije z dodatnimi ukrepi kažejo, da je za Slovenijo to dosegljivo, vendar je potrebno dosledno izvajanje obstoječih in dodatnih ukrepov v vseh sektorjih.
• Začasni podatki o emisijah neETS za leto 2022, ki temeljijo na mesečnih podatkih o prodaji fosilnih goriv v Sloveniji, kažejo da obstaja velika verjetnost, da bo letni cilj presežen, saj je bila prodaja dizla v Sloveniji rekordna.

Združeno 8. nacionalno poročilo in 5. dveletno poročilo je v zaključni fazi priprave. Ko bo oddano Združenim narodom, bo objavljeno na njihovi spletni strani https://unfccc.int/NC8, slovenska verzija pa bo objavljena na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor.

Predstavitev 8. nacionalnega poročila UNFCCC (Katarina Trstenjak in Matjaž Česen, IJS-CEU)

ki bo potekala v petek 16.12.2022 med 9. in 12. uro

v sejni sobi v četrtem nadstropju v stavbi ARSO, Vojkova 1b.

Slovenija je kot pogodbenica Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in država priloge 1 dolžna redno poročati o svojih aktivnostih na področju blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. V ta namen je bilo pripravljeno 8. Nacionalno poročilo skupaj s 5. Dveletnim poročilom Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja. Poročilo povzema pretekle aktivnosti na številnih področjih, ki so pomembna za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, poleg tega pa vsebuje tudi informacije, kako bomo emisije toplogrednih plinov zmanjšali tudi v prihodnosti na podlagi sprejetih načrtov države.

Dogodek bo namenjen predstavitvi vsebine poročila splošni javnosti. Poročilo vsebuje celovit pregled aktivnosti in na ta način predstavlja dobro osnovo za razmislek o preteklih aktivnostih, za oceno trenutnega stanja ter za diskusijo o nadaljnjih korakih. V drugem delu dogodka bodo osvetljene tudi nekatere aktivnosti pri pripravi novega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter predstavljeno stanje priprave podnebnega zakona.

Zaradi lažje organizacije in omejenega števila mest v dvorani je prijava na dogodek obvezna. Prijave zbiramo do petka 9. decembra 2022 na tej povezavi: PRIJAVA

Program:

9:00       Uvodni pozdrav

Uroš Vajgl, Ministrstvo za okolje in prostor

9:10       Predstavitev poročila in razprava

Matjaž Česen in Katarina Trstenjak, Institut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost

Nacionalne razmere

Evidence Emisij – doseganje cilja 2020

Ukrepi in projekcije

Vpliv podnebnih sprememb, ocena ranljivosti in ukrepi prilagajanja

Sistematična opazovanja in raziskave

Izobraževanje, vzgoja in ozaveščanje

10:30     Odmor

10:45     Posodobitev NEPN: rezultati predhodnega posvetovanja in razprava

Danijel Crnčec, Ministrstvo za infrastrukturo

11:25     Stanje priprave Zakona o podnebnih spremembah in razprava

Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje in prostor

11:45     Zaključek

Na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost, smo skupaj s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor pripravili Podnebno ogledalo 2022, ki prinaša analizo izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v letu 2021. Kljub temu, da je Slovenija cilja na področjih emisij neETS, to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, in energetske učinkovitosti leta 2020 dosegla, kar je spodbudno, to ne zagotavlja dolgoročnega obvladovanja rabe energije in emisij TGP, doseganja ciljev v letu 2030 in prehoda v podnebno nevtralnost. Za ciljem, zastavljenim na področju obnovljivih virov energije, je Slovenija leta 2020 zaostala. Cilj je bil dosežen samo formalno, z dokupom statističnega prenosa.

Gibanje emisij neETS v obdobju 2005−2020 ter cilja za leti 2020 in 2030 (Vir: ARSO, IJS-CEU)

Cilji za leto 2030 so v primerjavi s cilji za leto 2020 bistveno bolj zahtevni in se še zaostrujejo. Za njihovo doseganje bo treba pospešiti izvajanje že obstoječih ukrepov in pripraviti nabor novih, dodatnih ukrepov. Ob tem moramo na prvo mesto postaviti energetsko učinkovitost in dostop do nje zagotoviti tudi ranljivim skupinam prebivalstva.

Podnebno ogledalo 2022 sestavlja šest zvezkov (Cilji, Promet, Stavbe, Kmetijstvo, Ostali sektorji, Večsektorski ukrepi), ki jim je dodan še povzetek za odločevalce. Vsa poročila so objavljena na spletu (https://podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/). Kazalci, ki so namenjeni spremljanju učinkov izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP, so v celoti objavljeni na spletni strani ARSO (http://kazalci.arso.gov.si/sl/themes/climate-mirror). Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 (https://podnebnapot2050.si/).

Podnebno ogledalo, dokument, v katerem so predstavljene glavne ugotovitve spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za preteklo leto, pripravljamo letos že peto leto zapored.

Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, Podnebno ogledalo 2022 pa na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije pripravljamo v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor. Podnebno ogledalo na enem mestu, z vključevanjem različnih deležnikov in širokega kroga strokovnjakov, podaja celovit pregled izvajanja aktivnosti na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. V Podnebno ogledalo so vključena tudi priporočila, kako izvajanje ukrepov v prihodnje še izboljšati in okrepiti.

Tudi letos vas vabimo, da preletite osnutke sektorskih zvezkov in nam posredujete svoje pripombe na pripravljene vsebine. Z njimi bomo izboljšali kakovost in relevantnost v Podnebno ogledalo vključenih informacij ter okrepili priporočila za izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v naslednjem letu ali dveh. Svoje pripombe nam lahko posredujete na e-poštni naslov podnebno.ogledalo@ijs.si najkasneje do 20. maja 2022, in sicer izključno z obrazcem za sporočanje pripomb. Pripombe naj se nanašajo samo na vsebine Podnebnega ogledala!

V torek, 17. maja 2022, bo z začetkom ob 9. uri potekala tudi »Pripravljalna delavnica za Podnebno ogledalo 2022«, namenjena uskladitvi glavnih poudarkov letošnjega Podnebnega ogledala. Program delavnice in podrobnejše informacije o dogodku so na voljo tukaj. Rok za prijave je petek, 13. maja 2022. Prosimo, da se na dogodek obvezno prijavite: https://forms.gle/bZtX6mmUi934iFKb7

Osnutki sektorskih zvezkov Podnebnega ogledala 2022 so dostopni preko spodnjih povezav:

• Zvezek 1 – Cilji
• Zvezek 2 – Promet
• Zvezek 3 – Stavbe
• Zvezek 4 – Kmetijstvo
• Zvezek 5 – Ostali sektorji
• Zvezek 6 – Večsektorski ukrepi

V petek 10. 12. 2021 med 9. in 11. uro je potekal spletni strokovni posvet z razpravo o izzivih in strateških usmeritvah sektorja ogrevanja in hlajenja v Sloveniji.

Področje ogrevanja in hlajenja v Sloveniji smo naslovili tudi v projektih LIFE Podnebna pot 2050 in LIFE Care4Climate, v okviru slednjega med drugim poteka priprava Strategije ogrevanja in hlajenja do leta 2050. Strategija bo predstavljala tudi pomembno izhodišče za oblikovanje rešitev glede oskrbe s toploto v okviru lokalnih energetskih konceptov, ki morajo usmerjati energetski prehod na lokalni ravni in s tem prispevati k doseganju ciljev na nacionalni ravni in v EU. Sodelovanje in povezovanje deležnikov je pri tem izjemnega pomena, zato vas vabimo, da se nam pridružite.

Energetska učinkovitost, raba obnovljivih virov energije, zanesljivost, energetska neodvisnost, prožnost, povezljivost, spoštovanje načel krožnega gospodarstva in podobno so postulati energetskih sistemov prihodnosti. Ta veljajo tudi za sektor ogrevanja in hlajenja, ki je soočen z nujnostjo pospešenega opuščanja fosilnih goriv in uvajanja stroškovno učinkovite in podnebju prijazne mešanice energetskih virov za ogrevanje in hlajenje stavb ter procesov. Proces razogljičenja ogrevanja in hlajenja v Sloveniji bistveno ovirata pomanjkanje jasnih dolgoročnih usmeritev in ciljev na tem področju ter neusklajene strategije posameznih sektorjev, kar je še posebno opazno pri razvoju energetske infrastrukture, zato je ustrezna opredelitev strateških usmeritev ključnega pomena.

Program:

9.00       Uvod s predstavitvijo namena posveta

9.10       Izhodišča – Celovita ocene možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje v Sloveniji, mag. Stane Merše, CEU

9.35       Ključne strateške usmeritve ogrevanja in hlajenja, mag. Jure Čižman, CEU

10.00     Razprava

Dodatne informacije: stane.merse@ijs.si in jure.cizman@ijs.si.

Projekt LIFE Podnebna pot 2050 se po več kot štirih letih intenzivnega dela decembra 2021 končuje. Na IJS – Centru za energetsko učinkovitost smo zato njegove rezultate povzeli v videu z naslovom Naš cilj je podnebna nevtralnost. V njem predstavimo pripravo dolgoročnih projekcij zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Te so bile podlaga za pripravo scenarijev, ki so pokazali, da si Slovenija za cilj do leta 2050 lahko zastavi podnebno nevtralnost. Govorimo o Podnebnih ogledalih, s katerimi spremljamo izvajanje podnebnih ukrepov na ravni države, in Lokalnem semaforju podnebnih aktivnosti, ki je namenjen pregledu podnebnih aktivnosti v občinah. Kot bistveno za uspešno izvedbo projektnih aktivnosti, pa izpostavimo tudi vključevanje različnih deležnikov.

Vabljeni k ogledu!

Na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost, smo skupaj s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor pripravili Podnebno ogledalo 2021, ki prinaša analizo izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v letu 2020. Čeprav bo Slovenija na področju emisij neETS, to so emisije iz virov, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, cilj za leto 2020 dosegla, to za doseganje ciljev v letih 2030 in 2050 ne bo dovolj. Podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar si je Slovenija zastavila tudi z Dolgoročno podnebno strategijo (ReDPS50), lahko dosežemo le ob njeni ustrezni umestitvi med politične, razvojne in izvedbene prioritete ter s takojšnjo okrepitvijo izvajanja podnebnih ukrepov.

Podnebno ogledalo 2021 sestavlja šest zvezkov (Cilji, Promet, Stavbe, Kmetijstvo, Ostali sektorji, Večsektorski ukrepi), ki jim je dodan še povzetek za odločevalce. Vsa poročila so objavljena na spletu (https://podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/). Kazalci, ki so namenjeni spremljanju učinkov izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij TGP, so v celoti objavljeni tudi na spletni strani ARSO (http://kazalci.arso.gov.si/sl/themes/climate-mirror). Podnebno ogledalo 2022 bo izšlo spomladi prihodnje leto. Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 (https://podnebnapot2050.si/).

Povzetek doseganja ciljev na področjih emisij TGP, energetske učinkovitosti in izrabe OVE leta 2019[1]

[1]     Vsi cilji so obvezujoči, z izjemo cilja na ravni rabe končne energije, ki je indikativen.

Ocena doseganja cilja 2019	Cilj	Enota	Stanje leta 2019	Cilj za leto 2019[1]	Cilj za leto 2020[2]
Emisije toplogrednih plinov
	Letne emisije TGP v sektorju neETS	kt CO2 ekv	10.812	12.273	12.307
Energetska učinkovitost
	Raba primarne energije	TWh	77,9	82,3	82,9
	Raba končne energije	TWh	56,8	59,0	59,5
	Prenova 3 % površine stavb osrednje vlade letno – kumulativno	m2	62.841	169.844	196.670
	Sistem obveznosti energetske učinkovitosti – kumulativno	GWh	10.769	11.076	11.596
Izraba obnovljivih virov energije
	Delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije	%	22	24,3	25
	Delež obnovljivih virov energije v energiji goriv za pogon vozil	%	8	9	10

[1]        Cilji za leto 2018 so določeni z linearno interpolacijo med začetno vrednostjo v opazovanem obdobju in (indikativno) ciljno vrednostjo za leto 2020.

[2]        Cilji na področjih emisij TGP ter rabe primarne in končne energije opisujejo največjo dovoljeno vrednost, ki leta 2020 ne sme biti presežena, ostali cilji pa najmanjšo vrednost, ki mora biti dosežena.

Smeškoti so bili pridobljeni na strani Icon by Dryicons

Podnebno ogledalo, dokument, v katerem so predstavljene glavne ugotovitve spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za preteklo leto, pripravljamo letos že četrto leto zapored.

Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, Podnebno ogledalo 2021, ki mu bo prihodnje leto sledilo še Podnebno ogledalo 2022, pa na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije pripravljamo v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor.

Tako kot lani vas tudi letos vabimo, da si ogledate osnutke sektorskih zvezkov in nam posredujete svoje pripombe na pripravljene vsebine. Z njimi bomo izboljšali kakovost in relevantnost v Podnebno ogledalo vključenih informacij ter okrepili priporočila za izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v naslednjem letu ali dveh. Svoje pripombe nam lahko posredujete na e-poštni naslov podnebno.ogledalo@ijs.si najkasneje do ponedeljka, 20. septembra 2021, in sicer izključno z obrazcem za sporočanje pripomb pod to povezavo. Pripombe naj se nanašajo samo na vsebine Podnebnega ogledala!

Z namenom, da bi izpostavili glavne ugotovitve Podnebnega ogledala 2021, smo letos pripravili tudi posnete predstavitve za sektorje promet, stavbe, kmetijstvo, industrija neETS in zelena gospodarsko rast. Vabljeni k ogledu!

V torek, 14. septembra 2021, bo ob 13. uri potekal tudi spletni dogodek za uskladitev glavnih poudarkov letošnjega Podnebnega ogledala. Več o tem pišemo v posebni novici.

Osnutki sektorskih zvezkov Podnebnega ogledala 2021 in posnete predstavitve njegovih glavnih ugotovitev so dostopni preko spodnjih povezav:

• Zvezek 1 – Cilji (osnutek)
• Zvezek 2 – Promet (osnutek, predstavitev 1, predstavitev 2)
• Zvezek 3 – Stavbe (osnutek, predstavitev)
• Zvezek 4 – Kmetijstvo (osnutek, predstavitev)
• Zvezek 5 – Ostali sektorji (osnutek, predstavitev za industrijo neETS)
• Zvezek 6 – Večsektorski ukrepi (osnutek, predstavitev za zeleno gospodarsko rast)

Z namenom ozaveščanja in motiviranja slovenskih gospodinjstev, da svoje stare in neučinkovite naprave za ogrevanje in hlajenje zamenjajo z učinkovitejšimi, okolju prijaznejšimi, zelenimi alternativami, je nastala kampanja “Zamenjaj olje za okolje“. V sklopu kampanje je bila ustvarjena spletna platforma (zamenjajolje.si), ki izobražuje gospodinjstva o okoljskih in ekonomskih prednostih menjave starih ogrevalnih sistemov. Poleg denarnega prihranka, zamenjava neučinkovite naprave pripomore k izboljšani kakovosti zraka, povečanemu udobju uporabnikov, zanesljivosti obratovanja in oskrbe z energijo. Zamenjava sistema za ogrevanje in hlajenje lahko tudi poveča vrednost nepremičnine, saj je opremljena s sodobno tehnologijo na trajnosten vir energije.

Ideja kampanje je ozaveščanje gospodinjstev o pomembnosti menjave starih, neučinkovitih ogrevalnih naprav z okolju prijaznejšimi z namenom, da bi sprejemali bolj strokovno podprte odločitve že v fazah odločanja za zamenjavo in pregledovanja ponudb. Gospodinjstvo se lahko preko spletne platforme poduči o vseh sistemih, ki so mu na voljo pri zamenjavi, ter prednostih in slabosti posamezne tehnologije. Svojo odločitev lahko snuje na podlagi ekonomskih in okoljskih kriterijev, v pomoč pri izboru med različnimi ponudbami pa je na voljo tudi seznam kazalnikov, ki omogoča primerjavo med različnimi ponudniki.

Kampanja želi:

1. strokovno podpreti odločanje gospodinjstev
2. energetskim svetovalcem dati podporna orodja pri delu
3. osveščati ljudi o pomembnosti zamenjave starih, neučinkovitih kotlov

Več informacij na voljo na spletni strani projekta Replace, za vprašanja pa smo na voljo na h2020replace@ijs.si

Slovenija svoje obveznosti na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov trenutno sicer izpolnjuje, vendar pa to za doseganje ambicioznega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ne bo zadostovalo. To je eno od glavnih sporočil Podnebnega ogledala 2020, pripravljenega v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, ki ga vodi Center za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan«. Glavne ugotovitve Podnebnega ogledala 2020 so na kratko povzete tudi v poročilu z naslovom Cilji v letu 2020 so prvi mejnik na poti v podnebno nevtralno družbo. V njem si lahko preberete še intervju z mag. Mojco Vendramin, direktorico Eko sklada, o tem, kakšna je pri izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije vloga Eko sklada, pa tudi, kako se lahko do podnebja odgovorneje obnašamo kot posamezniki. Vključeni so tudi prispevki o kolesarski mreži, lokalni pridelavi hrane in energetski prenovi stavb, ukrepih, ki lahko prispevajo k zmanjševanju emisij, so se pa kot pomembni izkazali tudi v času epidemije koronavirusa in po njej.

Poročilo je dostopno na povezavi…