Pridružite se nam na dogodku projekta REHEATEAST o prihodnosti daljinskega ogrevanja

Kako lahko daljinsko ogrevanje prispeva k evropskemu zelenemu prehodu? Vabimo vas, da se nam pridružite na transnacionalni delavnici projekta REHEATEAST za Madžarsko, Slovaško in Slovenijo in se seznanite s pristopi in praktičnimi rešitvami za razvoj trajnostnih sistemov daljinskega ogrevanja.

Spletni dogodek ponuja priložnost za vpogled v preplet politik, naprednih tehnologij in praktičnih regionalnih izkušenj, ki pospešujejo razogljičenje in modernizacijo sistemov daljinskega ogrevanja. Predstavljene bodo rešitve naslednje generacije sistemov daljinskega ogrevanja – od vključevanja obnovljivih virov energije in odvečne toplote do pametnih omrežij, digitalizacije in naprednih orodij za upravljanje – ter izkušnje pilotnih aktivnosti in čezmejnega sodelovanja projekta REHEATEAST.

Pridružite se nam v sredo, 6. maja 2026, od 9.00 do 11.45 (CET). Dogodek bo potekal v angleškem jeziku. Podrobnejše informacije o njem so na voljo tukaj (v angleškem jeziku).

Prijave sprejemamo najkasneje do 4. maja 2026 do 17. ure (CET) prek naslednje povezave. V primeru, da povezava ne deluje, vas prosimo, da v naslovno vrstico brskalnika neposredno vnesete https://forms.gle/nA3PRfxwKU41LvVQ7.

Čeprav je dogodek brezplačen, je prijava zanj obvezna. Vsi prijavljeni udeleženci bodo povezavo za dostop prejeli en do dva dni pred delavnico.

Prvi nacionalni povzetek za odločevalce z naslovom Daljinsko ogrevanje bo eden ključnih stebrov energetskega prehoda, ki je bil pripravljen v okviru projekta REHEATEAST, prinaša vpogled v ključne izzive in usmeritve razvoja sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v Sloveniji, kot jih vidijo glavni deležniki, ki delujejo na tem področju.

Večina daljinske toplote je še vedno proizvedena iz fosilnih virov

Sistemi daljinskega ogrevanja delujejo danes v približno tretjini slovenskih občin. Večina sistemov je visokotemperaturnih, med energetskimi viri pa prevladujeta zemeljski plin in premog. Da bi lahko daljinsko ogrevanje upravičilo svojo strateško vlogo pri energetskem prehodu in prispevalo k doseganju nacionalnih podnebnih in energetskih ciljev, bodo potrebni prehod na nizkotemperaturne sisteme, vključevanje različnih virov ter povečanje energetske učinkovitosti tako samih sistemov kot tudi stavb, ki jih ti sistemi oskrbujejo.

Mnenje glede strateške vloge daljinskega ogrevanja je soglasno

Analiza ankete, ki je bila v okviru projekta REHEATEAST izvedena med glavnimi deležniki s področja daljinskega ogrevanja, je izpostavila daljinsko ogrevanje kot enega ključnih stebrov energetskega prehoda. Jasen, stabilen in usklajen regulativni okvir, dolgoročno dostopni in predvidljivi finančni instrumenti, poenostavljeni administrativni postopki in sistematično vključevanje deležnikov so pri tem osnova za razvoj in učinkovito izvedbo kakovostnih projektov, ki bodo prispevali k doseganju zastavljenih ciljev ter izboljšali dostopnost oskrbe s toploto in kakovost lokalnega okolja.

Samo formalno vključevanje deležnikov ne zadostuje

Deležniki so v anketi izpostavili občine kot ključne pri spodbujanju ali oviranju razvoja daljinskega ogrevanja. Obenem so opozorili tudi na potrebo po sistematičnem vključevanju deležnikov v procese oblikovanja politik in pripravo projektov. To namreč omogoča iskanje rešitev, ki so sprejemljive in izvedljive v lokalnem okolju, obenem pa prispevajo k doseganju ciljev na nacionalni ravni. To ni vedno enostavno, saj se lahko dojemanje trenutnega stanja in ideje za razvoj področja med deležniki močno razlikujejo. Nekatere od teh razlik zato povzema tudi ta povzetek.

Vabimo vas k branju celotnega nacionalnega povzetka za odločevalce s pregledom trenutnega stanja in ključnimi ugotovitvami deležnikov glede prihodnjega razvoja na področju daljinskega ogrevanja v Sloveniji.

>>> Datoteka s povzetkom za odločevalce [pdf]

ki bo potekal v predavalnici P2 na Reaktorskem centru IJS, Brinje 40, 1262 Dol pri Ljubljani v

sredo, 22. aprila 2026, ob 9:00.

Program dogodka

V prvem delu bodo udeleženci spoznali ključne značilnosti programov SRRS, pogoje za pridobitev sredstev ter pregled aktualnih in napovedanih razpisov. Poseben poudarek bo na razumevanju vsebinskih zahtev, ki jih morajo projekti izpolnjevati za uspešno prijavo. Drugi del bo namenjen predstavitvi konceptov krožnega gospodarstva in Novega evropskega Bauhausa (NEB) ter njunemu vplivu na oblikovanje projektov. Udeleženci bodo pridobili vpogled v to, kako vključiti trajnostne principe v zasnovo projektov ter jih učinkovito povezati z zahtevami financerjev in praktične napotke za pripravo projektov – od idejne zasnove do prijave na razpise. Predstavljene bodo ključne usmeritve za povečanje uspešnosti pri pridobivanju sredstev, najpogostejši izzivi ter priporočila za njihovo premagovanje, dogodek pa se bo zaključil z razpravo in vprašanji udeležencev.

Program dogodka [PDF] >>>

Lokacija dogodka

Predavalnica P2 (Reaktorski center IJS, Brinje 40, 1262 Dol pri Ljubljani) (Google Maps povezava).

Prijava

Prijave potekajo do petka, 17. aprila 2026, do 11. ure preko spletne prijavnice TUKAJ (s klikom na besedo TUKAJ se odpre spletna prijavnica, kjer izpolnite polja in s klikom na polje POŠLJI zaključite s prijavo).

Prvi povzetek za odločevalce z naslovom Pospeševanje preobrazbe daljinskega ogrevanja v srednji in vzhodni Evropi, ki je bil pripravljen v okviru projekta REHEATEAST, vključuje jasna priporočila za oblikovalce politik na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Daljinsko ogrevanje je ključnega pomena za čisto energetsko prihodnost Evrope

Ogrevanje predstavlja v Evropi več kot 40 % rabe energije v stavbah. V številnih državah srednje in vzhodne Evrope je daljinsko ogrevanje pri tem še vedno v veliki meri odvisno od fosilnih goriv, kar prispeva k nestabilnosti cen toplote, energetski revščini in podnebnim tveganjem. Analiza, izvedena v okviru projekta REHEATEAST, je pokazala, da je posodobitev daljinskega ogrevanja – s povečanjem energetske učinkovitosti, vključevanjem obnovljivih virov energije, izkoriščanjem odvečne toplote, optimizacijo sistemov daljinskega ogrevanja (SDO) in pametnejšim načrtovanjem – ključna za doseganje podnebnih ciljev, ob tem pa izboljšuje tudi dostopnost oskrbe s toploto in energetsko varnost.

Široko soglasje, strukturne ovire ostajajo izziv

Povzetek za odločevalce izpostavlja enotno mnenje deležnikov, izoblikovano na podlagi posvetovanj z oblikovalci politik, regulatorji in strokovnjaki s področja daljinskega ogrevanja iz osmih držav: daljinsko ogrevanje bo ostalo temelj prihodnjih energetskih sistemov. Hkrati pa povzetek opozarja tudi na obstoječe izzive: zakonodaja, ki zaostaja za podnebnimi cilji, počasni in zapleteni postopki pridobivanja dovoljenj, omejena mobilizacija zasebnih naložb ter šibko usklajevanje med občinami, upravljavci SDO, upravniki stavb in končnimi porabniki. Pobude na ravni EU, kot sta »Pripravljeni na 55« in REPowerEU, zagotavljajo pomembno podporo daljinskemu ogrevanju, vendar izvajanje na nacionalni in lokalni ravni evropskim usmeritvam še vedno sledi samo delno.

Jasne politike lahko sprostijo naložbe in zaščitijo potrošnike

Za odpravo teh ovir so v povzetku za odločevalce navedena konkretna priporočila. Ta vključujejo pripravo in izvajanje dolgoročnih nacionalnih strategij za daljinsko ogrevanje, usklajenih s podnebnimi cilji, obvezno načrtovanje ogrevanja, vključno z določitvijo prednostnih območij, na ravni občine, uvedbo stabilnih in preglednih okvirov za oblikovanje tarif, krepitev vodilne vloge občin pri integriranem načrtovanju ogrevanja ter vključevanje zainteresiranih deležnikov in porabnikov. Učinkovito izvajanje teh ukrepov lahko znatno zmanjša porabo fosilnih goriv, zniža stroške ogrevanja, spodbudi naložbe in v urbanih območjih zagotovi ogrevalne sisteme, ki bodo bolj prilagodljivi in odpornejši na vplive podnebnih sprememb.

Oblikovalci politik in zainteresirani deležniki ste vabljeni k branju celotnega povzetka za odločevalce s podrobno analizo, ključnimi ugotovitvami in konkretnimi predlogi za oblikovanje politik, potrebnih za pospešitev preobrazbe daljinskega ogrevanja v srednji in vzhodni Evropi.

>>> Datoteka s povzetkom za odločevalce [pdf]

V četrtek, 18. decembra smo za članice mreže Plan B in društva CIPRA Slovenija organizirali predstavitev orodja LEAP in predpostavk, ki jih lahko nevladne organizacije in drugi akterji v civilni družbi uporabijo pri svojem delu – od zagovorništva in analiz do komunikacijskih aktivnosti. Razprava je odprla tudi vprašanja o ukrepih za zmanjševanje emisij v prometnem sektorju. 

Letos je bilo prvič pripravljeno Energetsko ogledalo, dokument, ki je namenjen pregledu izvajanja Posodobljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 2024) ter spremlja doseganje ciljev in izvajanje instrumentov za razsežnosti III, IV in V energetske unije: energetska varnost, notranji trg z energijo ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Poročilo vključuje pregled doseganja ciljev ter kazalnike za leti 2023 in 2024, odvisno od razpoložljivosti podatkov, ter povzema ključne ugotovitve o izvajanju instrumentov v letu 2024 in prvi polovici 2025, skupaj s pregledom načrtovanih aktivnosti do konca leta 2026.

Energetsko ogledalo 2025 vključuje tudi pregled financiranja izvajanja NEPN v okviru obravnavanih treh razsežnosti ter pregled stanja na področju spremljanja izvajanja NEPN, mednarodnega poročanja in organizacijske ureditve za izvajanje načrta.

Energetsko ogledalo 2025 razkriva, da Slovenija ohranja visoko stopnjo energetske varnosti, vendar kaže na vse večji razkorak med ambicioznimi cilji NEPN 2024 ter dejanskim izvajanjem ukrepov – predvsem pri razvoju hranilnikov energije, obnovljivih plinov, infrastrukture ter vlaganj v raziskave in inovacije. Poročilo posebej izpostavlja nujnost vzpostavitve celovitega sistema spremljanja financiranja NEPN, saj so trenutni podatki o naložbah in njihovih učinkih pomanjkljivi.

Energetsko ogledalo 2025 je objavljeno na spletni strani Portal Energetika:

>>> KLIKNITE TUKAJ

Poročilo Energetsko ogledalo 2025 – Pregled izvajanja NEPN za razsežnosti III, IV in V je bilo pripravljeno v okviru priprave strokovnih podlag s področja energetike za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Projekt izvaja Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU), s podizvajalcem: Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (CPOEF).

📢 Hkrati s pripravo Energetskega ogledala 2025 je bilo pripravljeno tudi Podnebno ogledalo, dokument, ki je namenjen pregledu izvajanja NEPN 2024 za razsežnosti razogljičenja in energetske učinkovitosti. Podnebno ogledalo 2025 je dostopno tukaj.

Podnebno ogledalo 2025 razkriva, da Slovenija na področju razogljičenja, rabe energije in obnovljivih virov ponekod sicer beleži napredek, vendar bo treba trenutno dinamiko izvajanja ukrepov za doseganje ciljev za leto 2030 bistveno okrepiti. Za zeleni prehod je potrebno bolj odločno ukrepanje.

Indikativne letne vrednosti so bile leta 2023 dosežene le pri rabi končne energije. Skupni izpusti TGP so se sicer ponovno zmanjšali in dosegli najnižjo raven doslej, vendar so kljub temu ostali nad letno ciljno vrednostjo. Tudi delež OVE v končni rabi se je znova povečal, a še vedno ni dosegel indikativne letne vrednosti iz NEPN 2024.

Promet še naprej ostaja največji izziv, saj prispeva največja deleža izpustov TGP in rabe energije, hkrati pa se zahtevnejši ukrepi v tem sektorju, ki so težje izvedljivi, nepriljubljeni in/ali pogosto zahtevajo veliko časa, uvajajo prepočasi ali le delno. Izzivi, kako zeleni prehod pozitivno povezati s prizadevanji za gospodarsko rast in regionalni razvoj, so sicer prisotni tudi v vseh drugih sektorjih. Kljub razpoložljivosti, je črpanje nepovratnih finančnih sredstev pogosto pod pričakovanji, zato je nujno okrepiti podporo pri pripravi projektov – od tehničnega svetovanja do finančnega načrtovanja in pomoči pri prijavi na razpise. Podnebno ogledalo 2025 dodatno opozarja na izrazito kadrovsko podhranjenost ter šibko medresorsko usklajevanje in koordinacijo, kar dodatno zavira izvajanje načrtovanih instrumentov.

Za uspešen zeleni prehod je nujno pospešeno izvajanje vseh predvidenih ukrepov in uveljavitev načela »energetska učinkovitost na prvem mestu«. Potrebno je zagotoviti več podpore investitorjem za boljšo pripravo projektov, da bodo razpoložljiva nepovratna sredstva porabljena smotrno in namensko ter s pričakovanimi učinki. Okrepiti je treba spremljanje financiranja ukrepov in njihovih učinkov. Čeprav je napredek opazen, Podnebno ogledalo 2025 jasno opozarja, da je za zeleni prehod potrebno bolj odločno ukrepanje.

Podnebno ogledalo 2025 sestavljajo trije zvezki:

• PO2025 – Zvezek1: Pregled izvajanja NEPN na področju razogljičenja
• PO2025 – Zvezek2: Pregled izvajanja NEPN na področju energetske učinkovitosti
• PO2025 – Zvezek3: Pregled izvajanja NEPN za skupna področja

Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Podnebno ogledalo 2025 pa smo na Institutu »Jožef Stefan«, Centru za energetsko učinkovitost, skupaj s PNZ svetovanje projektiranje, Gozdarskim inštitutom Slovenije in Kmetijskim inštitutom Slovenije pripravili v okviru priprave strokovnih podlag za izpolnitev nacionalnih, evropskih in mednarodnih obveznosti poročanja ter pripravo stališča s področja podnebnih ciljev in mednarodnih obveznosti poročanja ter pripravo stališča s področja podnebnih ciljev in ciljev varstva zraka za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Kazalniki, ki kažejo doseganje ciljev skupno in po posameznih sektorjih, so vključeni v posameznih zvezkih ter dostopni tudi na spletni strani Kazalcev okolja v Sloveniji, katere skrbnik je ARSO.

📢 Sočasno s pripravo Podnebnega ogledala 2025 je bilo prvič pripravljeno tudi Energetko ogledalo 2025, dokument, ki je namenjen pregledu izvajanja Posodobljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 2024) in vključuje pregled doseganja ciljev ter izvajanja instrumentov za razsežnosti energetske varnosti, notranjega trga z energijo ter raziskav, inovacij in konkurenčnosti. Energetsko ogledalo 2025 je dostopno na spletni strani Portal Energetika, ki ga upravlja Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: KLIKNITE TUKAJ.

V okviru projekta MIRROR (ECF) in projekta ENSMOV Plus (LIFE Programme) smo organizirali delavnico, namenjeno ocenjevanju vplivov scenarijev zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov ter učinkov energetskih in okoljskih politik v Sloveniji .

V četrtek, 20. novembra smo za članice Plan B organizirali predstavitev orodja, predpostavk, na katerih so temeljile projekcije do 2040, ter prvih rezultatov – vrednotenja učinkov politik energetske učinkovitosti.

V drugem delu je sledila razprava o pomenu orodja za ocen energetskih in podnebnih politik (npr. za izpolnjevanje predlaganih podnebnih ciljev EU za leto 2040), vlogi civilne družbe pri oblikovanju politik ter možnostih nadaljnjega sodelovanja.

ki bo potekal v Kongresnem centru Brdo pri Kranju v

ponedeljek, 24. novembra 2025 med 9:00 in 15:00.

Ogljični odtis je v svetu postal osnovni način merjenja in poročanja podjetij o okoljskih in energetskih kazalnikih. Trajnostno poročanje vključuje izračun ogljičnega odtisa, prav tako pa načrti za razogljičenje podjetij temeljijo ravno na natančnem poznavanju ogljičnega odtisa in možnosti za oblikovanje strategij zelenega prehoda za doseganje podnebnih ciljev.

Slovenska podjetja so se z izračunom srečala v nekaj zadnjih letih. v letu 2025 pa so velika podjetja morala skladno z zakonodajo o trajnostnem poročanju prvič poročati o ogljičnem odtisu ter skozi postopek revizije letnih poročil tudi potrditi pravilnost izračunov. Ob tem se je pojavila jasna potreba podjetij, od malih in srednjih do velikih, po pravilnem razumevanju in usklajenem, natančnem in zanesljivem pristopu k izračunu.

S tem namenom Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Institut »Jožef Stefan« – Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU) v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE pripravljata tematski posvet o ogljičnem odtisu, na katerem želimo povezati akterje na tem področju in osvetliti različne vidike izračuna – od problema do rešitve.

Program

V okviru posveta bodo skozi predavanja strokovnjakov s področja izračuna ogljičnega odtisa in trajnostnega poročanja predstavljene zahteve in načini poročanja, podjetja bodo predstavila svoje izkušnje pri izračunu in poročanju, na delavnici v okviru posveta pa bodo prikazani praktični napotki glede izračunov ogljičnega odtisa – za katere upamo, da bodo odgovorili na nekatere izzive, ki jih imajo podjetja.

Tekom posveta želimo soočiti mnenja vseh udeleženih pri tej tematiki, zato so na posvet vabljeni predstavniki podjetij in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z izračuni ogljičnega odtisa in trajnostnim poročanjem, zakonodajalcev, revizorjev, stanovskih združenj in zbornic, ki zastopajo interese podjetij, organizacij za verifikacijo ter drugih, ki lahko vsak s svojega zornega kota zaokrožijo pogled na ogljični odtis in njegovo vlogo pri trajnostnem poročanju.

Program dogodka >>>

Lokacija dogodka

Kongresni center Brdo pri Kranju, dvorana Splendens (Google Maps povezava)

Prijava

Prijave potekajo preko spletne prijavnice TUKAJ (s klikom na besedo TUKAJ se odpre spletna prijavnica, kjer izpolnite polja in s klikom na polje POŠLJI zaključite s prijavo).

V torek, 21. oktobra 2025, je v veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan« potekala pripravljalna delavnica za Energetsko ogledalo 2025.

Delavnico smo začeli s pregledom procesa spremljanja in poročanja o izvajanju Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Sledile so aktualne informacije o doseganju ciljev in izvajanju NEPN na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti. V drugem delu delavnice je bilo najprej predstavljeno doseganje glavnih ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v letu 2023. Delavnica se je zaključila s pregledom izvajanja NEPN v okviru razsežnosti energetska varnost in notranji trg energije. Nekaj časa smo namenili tudi izmenjavi mnenj in izkušenj. Hvala vsem udeleženim za aktivno sodelovanje!

Predstavitve so dostopne preko povezav v naslovih predavanj:

• Spremljanje izvajanja instrumentov iz NEPN, Alma Bijedić, MOPE
• Izvajanje NEPN na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti, Nevenka Hrovatin, dr. Matej Švigelj, dr. Jelena Zorić, CPOEF
• Doseganje glavnih nacionalnih ciljev na področjih razogljičenja in energetske učinkovitosti, Barbara Petelin Visočnik, IJS-CEU
• Izvajanje NEPN na področju energetske varnosti, Edvard Košnjek, IJS-CEU
• Izvajanje NEPN na področju notranjega trga energije, Edvard Košnjek, IJS-CEU

Vabimo vas k posredovanju pripomb na osnutek Energetskega ogledala 2025! Pripombe sprejemamo do torka, 28. oktobra 2025. Več informacij lahko najdete tukaj.