Kako podpreti izvajanje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb

Vabimo vas, da se nam v torek, 9. junija 2026, ob 9. uri pridružite v prostorih Arhiva Republike Slovenije na dogodku »Kako podpreti izvajanje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb«. Na dogodku bomo pregledno predstavili aktualne ugotovitve glede doseganja skupnih in sektorskih ciljev iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 2024) za razsežnosti razogljičenja in energetske učinkovitosti. Udeleženci boste lahko aktivno sodelovali pri oblikovanju predlogov za izboljšanje izvajanja ukrepov v sektorjih rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), prometa, stavb in industrije, ki so pomembni tudi že z vidika priprave naslednjega NEPN. Prijavljeni boste pred dogodkom prejeli tudi osnutek strokovnih podlag za Poročilo o blaženju podnebnih sprememb.

Dogodek organiziramo v okviru priprave strokovnih podlag za pripravo Poročila o blaženju podnebnih sprememb in spremljanje napredka razogljičenja v okviru NEPN za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Pri pripravi sodelujemo: Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU), PNZ svetovanje projektiranje, Gozdarski inštitut Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije.

Program

Uvodnemu pozdravu bo sledil pregled trenutnega stanja doseganja ciljev na področjih izpustov toplogrednih plinov (TGP), obnovljivih virov energije (OVE), rabe energije in sektorja LULUCF. Po kratkem odmoru bodo sledile sektorske predstavitve. Najprej bo na kratko predstavljeno trenutno stanje v kmetijstvu, sledili pa bodo še promet, stavbe in industrija, kjer bo nekaj časa namenjenega tudi oblikovanju priporočil za nadaljnje usmerjanje izvajanja ukrepov. Dogodek bomo zaključili z druženjem ob kosilu.

Program dogodka

Lokacija dogodka

Arhiv Republike Slovenije, Poljanska cesta 40, 1000 Ljubljana (Google Maps povezava)

Prihod na lokacijo

Vljudno vas vabimo, da na dogodek pridete z uporabo katerega od trajnostnih načinov transporta, peš, s svojim kolesom (kolesarnica Arhiva je dostopna s Kapusove ulice) ali uporabo storitve Bicike(LJ), ali javnim potniškim prometom (št. 05 in 13 – postajališče Cukrarna ali št. 02, 11 in 20 – postajališče Roška).

Kosilo

Udeleženci dogodka ste lepo vabljeni, da se udeležite tudi kosila, ki je namenjeno druženju. Vljudno vas prosimo, da nam omogočite trajnostno ravnanje s hrano in ob prijavi na dogodek označite, če se boste brezplačnega kosila udeležili.

Prijava

Prijava na dogodek, ki je brezplačen, je obvezna. Prijave zbiramo do petka, 5. junija 2026, do 11. ure, preko elektronske prijavnice – kliknite tukaj. V primeru, da povezava ne deluje, vas prosimo, da v naslovno vrstico brskalnika neposredno vnesete https://forms.gle/EY9G25povrE5Ko3h8.

Informacije

Za več informacij o dogodku se lahko obrnete na barbara.visocnik@ijs.si.

Kako lahko daljinsko ogrevanje prispeva k evropskemu zelenemu prehodu? Vabimo vas, da se nam pridružite na transnacionalni delavnici projekta REHEATEAST za Madžarsko, Slovaško in Slovenijo in se seznanite s pristopi in praktičnimi rešitvami za razvoj trajnostnih sistemov daljinskega ogrevanja.

Spletni dogodek ponuja priložnost za vpogled v preplet politik, naprednih tehnologij in praktičnih regionalnih izkušenj, ki pospešujejo razogljičenje in modernizacijo sistemov daljinskega ogrevanja. Predstavljene bodo rešitve naslednje generacije sistemov daljinskega ogrevanja – od vključevanja obnovljivih virov energije in odvečne toplote do pametnih omrežij, digitalizacije in naprednih orodij za upravljanje – ter izkušnje pilotnih aktivnosti in čezmejnega sodelovanja projekta REHEATEAST.

Pridružite se nam v sredo, 6. maja 2026, od 9.00 do 11.45 (CET). Dogodek bo potekal v angleškem jeziku. Podrobnejše informacije o njem so na voljo tukaj (v angleškem jeziku).

Prijave sprejemamo najkasneje do 4. maja 2026 do 17. ure (CET) prek naslednje povezave. V primeru, da povezava ne deluje, vas prosimo, da v naslovno vrstico brskalnika neposredno vnesete https://forms.gle/nA3PRfxwKU41LvVQ7.

Čeprav je dogodek brezplačen, je prijava zanj obvezna. Vsi prijavljeni udeleženci bodo povezavo za dostop prejeli en do dva dni pred delavnico.

V četrtek, 18. decembra smo za članice mreže Plan B in društva CIPRA Slovenija organizirali predstavitev orodja LEAP in predpostavk, ki jih lahko nevladne organizacije in drugi akterji v civilni družbi uporabijo pri svojem delu – od zagovorništva in analiz do komunikacijskih aktivnosti. Razprava je odprla tudi vprašanja o ukrepih za zmanjševanje emisij v prometnem sektorju. 

V okviru projekta MIRROR (ECF) in projekta ENSMOV Plus (LIFE Programme) smo organizirali delavnico, namenjeno ocenjevanju vplivov scenarijev zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov ter učinkov energetskih in okoljskih politik v Sloveniji .

V četrtek, 20. novembra smo za članice Plan B organizirali predstavitev orodja, predpostavk, na katerih so temeljile projekcije do 2040, ter prvih rezultatov – vrednotenja učinkov politik energetske učinkovitosti.

V drugem delu je sledila razprava o pomenu orodja za ocen energetskih in podnebnih politik (npr. za izpolnjevanje predlaganih podnebnih ciljev EU za leto 2040), vlogi civilne družbe pri oblikovanju politik ter možnostih nadaljnjega sodelovanja.

V februarju smo se v Budimpešti udeležili večdnevne mednarodne delavnice Project MIRROR – LEAP training, ki jo je organizirala European Climate Foundation (ECF). Delavnice smo se udeležili kot pridobitelji ECF granta, katerega namen je zagotoviti poglobljene analitične vpoglede v to, kako lahko Slovenija doseže predlagani cilj Evropske unije – 90-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990.

Dogodek je združil predstavnike osmih držav in je bil namenjen krepitvi znanj za dolgoročno energetsko in podnebno načrtovanje do leta 2050 ter za natančnejše oblikovanje ukrepov v srednjeročnem obdobju (2030 in 2040). V okviru delavnice smo se poglobljeno spoznali s programsko opremo LEAP (Long-range Energy Alternatives Planning System), ki se uporablja za celovito modeliranje energetskih sistemov, emisij toplogrednih plinov ter ocenjevanje različnih razvojnih in podnebnih scenarijev.

Poseben poudarek je bil na praktičnem delu, kjer smo razvijali modele povpraševanja po energiji, transformacijskih procesov in emisij ter izvajali primerjave različnih scenarijev razogljičenja. Skupaj smo obravnavali tudi specifične sektorske primere, razpravljali o podatkovnih potrebah ter usklajevali metodološke pristope za razvoj nacionalnih energetskih in podnebnih modelov v okviru projekta MIRROR.

Pomemben del delavnice je bil namenjen predstavitvi in nadgradnji skupnega modelnega okvira Project MIRROR, razpravi o nadaljnjem delovnem načrtu ter učinkovitem komuniciranju rezultatov, ki bodo podlaga za podporo oblikovanju podnebnih politik. Delavnico je vodil Charlie Heaps, vodja razvoja programske opreme LEAP, kar nam je omogočilo neposreden vpogled v napredne funkcionalnosti orodja, dobre prakse in prihodnje razvojne usmeritve.

Intenzivno skupno delo v mednarodnem okolju je prispevalo k izmenjavi izkušenj, krepitvi sodelovanja med ekipami ter postavitvi trdnih analitičnih temeljev za nadaljnje delo v projektu MIRROR, katerega cilj je podpreti strateške odločitve za ambiciozno, a izvedljivo razogljičenje Slovenije.

Vabimo vas na dogodek, ki bo v četrtek 30.1.2025 na Reaktorskem centru IJS v dvorani O2, kjer bomo iskali odgovore na vprašanja: : Kako uspešna je bila Slovenija v preteklosti pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti? Ali smo sposobni izmeriti učinek ukrepov energetske učinkovitosti in kakšen je vpliv ukrepov na gibanje rabe energije? Kam se uvršča Slovenija glede na ostale države EU? Katere ukrepe Slovenija izvaja za izboljšanje energetske učinkovitosti? Kako uspešna je Slovenija pri uvajanju načela energetska učinkovitost na prvem mestu?

Dogodek bo vseboval tematska predavanja s prikazom aktivnosti, rezultatov in orodij projektov ODYSSEE-MURE, ENSMOV Plus, streamSAVE+, tunES in LIFE Care4Climate ter možne sinergije pri delu odločevalcev in izvajalcev slovenske energetske in podnebne politike. Dogodek organizira Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost (IJS CEU) v sklopu navedenih EU projektov.

PROGRAM

9:00-9:15      Prijava udeležencev

9:15-9:20      Pozdrav udeležencev

9:20-10:20    Kako uspešna je Slovenija pri izboljšanju energetske učinkovitosti?  Predstavitev rezultatov projekta ODYSSEE-MURE Fit-4-55  (dr. Fouad Al Mansour in Matjaž Česen) (predstavitev ODYSSEE, predstavitev MURE)

10:20-10:35  Podpora izvajanju politik energetske učinkovitosti, Predstavitev projektov ENSMOV Plus in streamSAVE+ (dr. Matevž Pušnik) (predstavitev)

10:35-11:00  Novi trendi in izzivi v energetski učinkovitosti v stavbah (energetski pregledi, fleksibilnosti in SRI), Predstavitev rezultatov projektov tunES in LIFE Care4Climate (dr. Boris Sučić) (predstavitev)

11:00-11:30  Kje so izzivi in priložnosti pri uveljavljanju načela energetska učinkovitost na prvem mestu v Sloveniji, Voden pogovor in zaključek.

Prijava na dogodek: https://forms.gle/Q8XuVFLLNi575U5N7

Udeležba na posvetu je brezplačna. Prijave so mogoče do vključno 28. 1. 2025.

Več informacij o projektih je na voljo na spletnih straneh:

• ODYSSEE-MURE: http://www.odyssee-mure.eu/
• ENSMOV Plus: https://energysavingpolicies.eu
• streamSAVE+: https://www.svn.cz/streamsaveplus
• tunES: https://empirica.com/tunes/
• LIFE Care4Climate: https://www.samo1planet.si/

Z začetkom leta 2024 je zaživel 30-mesečni mednarodni projekt REHEATEAST, katerega osrednja tema je »vzpostavljanje lokalnih partnerstev za zmanjšanje povpraševanja po fosilni energiji v sistemih daljinskega ogrevanja v vzhodnem Podonavju«.

V konzorciju kot en od 11 partnerjev sodeluje tudi Center za energetsko učinkovitost IJS. Med drugim smo odgovorni za vodenje enega od treh vsebinskih sklopov, v katerem razvijamo nove modele medsektorskega sodelovanja in optimizacije sistemov daljinskega ogrevanja. Poleg projektnih partnerjev iz 8 držav v projektu sodeluje še 25 pridruženih strateških partnerjev iz skupno 11 držav.

Več o projektu si lahko preberete na strani  https://interreg-danube.eu/projects/reheateast

32. Dnevi Jožefa Stefana bodo potekali med 18. in 23. marcem 2024 na Institutu Jožef Stefan. Zaključili se bodo z dnevom odprith vrat.

Program je dostopen na povezavi https://dnevi.ijs.si/.

Lepo vabljeni.

ki se je odvil 16.12.2022 na ARSO med 9. in 12. uro.

Namen dogodka je bil predstavitev vsebine poročila splošni javnosti. Poročilo vsebuje celovit pregled aktivnosti in na ta način predstavlja dobro osnovo za razmislek o preteklih aktivnostih, za oceno trenutnega stanja ter za diskusijo o nadaljnjih korakih. V drugem delu dogodka so bile osvetljeni rezultatih posvetovanja o ciljih in usmeritvah izvedenega v sklopu priprave posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter predstavljeno stanje priprave podnebnega zakona.

8. nacionalno poročilo Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja je obširno (približno 250 stransko) poročilo Slovenije o njenih aktivnostih na področju blaženja podnebnih sprememb in prilaganja nanje. Poročilo se pripravlja vsake štiri leta. Dodatno se, vsaki dve leti, pripravlja tudi dveletno poročilo. V letih, ko sovpadeta sta nacionalno in dveletno poročilo združena v en dokument.

Poročilo vsebuje naslednja poglavja: Nacionalne razmere, ki vplivajo na emisije TGP; Evidence emisij toplogrednih plinov; Ukrepi in usmeritve; Projekcije emisij toplogrednih plinov; Učinki podnebnih sprememb, ranljivost in prilagajanje; Finančni viri in prenos tehnologij; Raziskave in sistematična opazovanja ter v prilogi 5. dveletno poročilo.

Nekateri poudarki poročila so:

• Emisije TGP se od leta 2008, ko so dosegle vrh, zmanjšujejo. Leta 2019 so bile za 17 % nižje kot leta 2005, leta 2020 pa za 23 % nižje kot leta 2005. Dodatno znižanje glede na 2019 lahko v največji meri pripišemo ukrepom ob epidemiji COVID
• Emisije so se najbolj zmanjšale v stavbah, transformacijah, iz odpadkov, tudi v industriji, v prometu so bile emisije glede na 2005 višje, v kmetijstvu pa na podobnem nivoju
• Velika rast cestnega prometa tako potniškega kot tovornega je vplivala na povečanje emisij iz prometa. Na rast tovornega prometa vpliva tudi izvozno usmerjeno gospodarstvo kakor tudi lega Slovenije. Slovenija je med bolj industrializirani državami EU.
• Poročilo vsebuje pregled ukrepov za zmanjšanje emisij TGP iz krovnega izvedbenega dokumenta, ki je NEPN, ter tudi finančnih in sektorskih programov kot so (Načrt za okrevanje in odpornost, Program razvoja prometa, DSEPS, itd.)
• Slovenija izvaja in ima sprejetih veliko ukrepov, ki zmanjšujejo emisij, kar je zajeto v projekciji z obstoječimi ukrepi, poleg tega pa načrtuje še dodatne ukrepe, ki bodo po projekciji z dodatnimi ukrepi omogočili doseganje znatno nižjih emisij (leta 2030 za 28 % nižje emisije glede na leto 2005).
• Ključni izzivi na področju zmanjševanja emisij so: pri prehodu na elektriko, kar zahteva preoblikovanje načina uporabe in proizvodnje elektrike in tudi transformacijo omrežij, zamenjava fosilnih goriv z OVE in sintetičnimi gorivi, zmanjšanje emisij v prometu preko zmanjševanja prometne aktivnosti, večje uporabe trajnostnih načinov prevoza in tehnološke transformacije vozil. Kmetijstvo z omejenim potencialom za zmanjšanje emisij predstavlja izziv v luči uvajanja novih pristopov, negotovost obstaja glede pravilnega vrednotenja emisij.
• Vzpostavljen je kakovosten sistem spremljanja v obliki podnebnega ogledala, ki pa ga je potrebno formalizirati in prilagoditi za spremljanje izvajanja NEPN.
• Trajnostni razvoj je vključen v vzgojo in izobraževanje, vendar manjka širok in celovit koncept, manjkajo tudi nekatere pomembne kategorije npr. nizkoogljično gospodarstvo, prilagajanje na podnebne spremembe, trajnostna mobilnost, itd. Manjka tudi večja skladnost med učenjem in življenjem v izobraževalnih inštitucijah.
• Splošna ozaveščenost javnosti o problematiki podnebnih sprememb je dobra, vendar je šibko aktivno ukrepanje posameznika na področju zmanjševanja emisij
• Na področju prilagajanja na podnebne spremembe je Slovenija izvedla analizo vpliva podnebnih sprememb na prihodnje podnebne značilnosti, manjkajo pa nadaljnji koraki, ki bodo vsebovali podrobnejše analize na manjših prostorskih skalah ter pripravo ukrepov prilagajanja po sektorjih
• Slovenija je dosegla cilje, ki jih je imela zastavljene za obdobje 2013-2020 za emisije neETS. Vendar to ne pomeni, da bo uspešna tudi v prihodnje, saj se cilji zaostrujejo. Do leta 2030 mora po sprejetem predlogu ESR iz paketa Pripravljeni na 55 emisij neETS zmanjšati za 27 % glede na leto 2005. Projekcije z dodatnimi ukrepi kažejo, da je za Slovenijo to dosegljivo, vendar je potrebno dosledno izvajanje obstoječih in dodatnih ukrepov v vseh sektorjih.
• Začasni podatki o emisijah neETS za leto 2022, ki temeljijo na mesečnih podatkih o prodaji fosilnih goriv v Sloveniji, kažejo da obstaja velika verjetnost, da bo letni cilj presežen, saj je bila prodaja dizla v Sloveniji rekordna.

Združeno 8. nacionalno poročilo in 5. dveletno poročilo je v zaključni fazi priprave. Ko bo oddano Združenim narodom, bo objavljeno na njihovi spletni strani https://unfccc.int/NC8, slovenska verzija pa bo objavljena na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor.

Predstavitev 8. nacionalnega poročila UNFCCC (Katarina Trstenjak in Matjaž Česen, IJS-CEU)

ki bo potekala v petek 16.12.2022 med 9. in 12. uro

v sejni sobi v četrtem nadstropju v stavbi ARSO, Vojkova 1b.

Slovenija je kot pogodbenica Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in država priloge 1 dolžna redno poročati o svojih aktivnostih na področju blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. V ta namen je bilo pripravljeno 8. Nacionalno poročilo skupaj s 5. Dveletnim poročilom Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja. Poročilo povzema pretekle aktivnosti na številnih področjih, ki so pomembna za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, poleg tega pa vsebuje tudi informacije, kako bomo emisije toplogrednih plinov zmanjšali tudi v prihodnosti na podlagi sprejetih načrtov države.

Dogodek bo namenjen predstavitvi vsebine poročila splošni javnosti. Poročilo vsebuje celovit pregled aktivnosti in na ta način predstavlja dobro osnovo za razmislek o preteklih aktivnostih, za oceno trenutnega stanja ter za diskusijo o nadaljnjih korakih. V drugem delu dogodka bodo osvetljene tudi nekatere aktivnosti pri pripravi novega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter predstavljeno stanje priprave podnebnega zakona.

Zaradi lažje organizacije in omejenega števila mest v dvorani je prijava na dogodek obvezna. Prijave zbiramo do petka 9. decembra 2022 na tej povezavi: PRIJAVA

Program:

9:00       Uvodni pozdrav

Uroš Vajgl, Ministrstvo za okolje in prostor

9:10       Predstavitev poročila in razprava

Matjaž Česen in Katarina Trstenjak, Institut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost

Nacionalne razmere

Evidence Emisij – doseganje cilja 2020

Ukrepi in projekcije

Vpliv podnebnih sprememb, ocena ranljivosti in ukrepi prilagajanja

Sistematična opazovanja in raziskave

Izobraževanje, vzgoja in ozaveščanje

10:30     Odmor

10:45     Posodobitev NEPN: rezultati predhodnega posvetovanja in razprava

Danijel Crnčec, Ministrstvo za infrastrukturo

11:25     Stanje priprave Zakona o podnebnih spremembah in razprava

Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje in prostor

11:45     Zaključek